ESA - V soboto je s Floride uspešno poletela raketa Falcon 9, ki je na krovu nosila pomemben evropski vesoljski teleskop Euclid, namenjen proučevanju temnih snovi in energije.

Bržkone glavno vprašanje, ki kozmologe, astronome in astrofizike žuli zadnja desetletja, je narava temne snovi in temne energije. Obe ... zadevi namreč glede na izračune širjenja vesolja predstavljata okoli 95 odstotkov našega univerzuma - temna snov četrtino, temna energija pa 70 odstotkov. Toda kaj natančno ju sestavlja in od kje sta se vzeli, še danes ne vemo, kar je res grda vrzel v našem poznavanju vesolja. Zato ni presenetljivo, da v tem trenutku po svetu teče več projektov razvoja sistemov za opazovanje teh skrivnostnih pojmov, med drugimi observatorij Vere C. Rubin v Čilu in vesoljski teleskop Nancy Grace Roman, ki poleti leta 2027. Eden najpomembnejših gradnikov v človeškem trudu po razumevanju temnih snovi in energije pa je v vesolje poletel včeraj, to je teleskop Euclid, Evropske vesoljske agencije.

...

NASA - Po vesolju ves čas leti drobir, ki ga na Zemlji zaradi atmosfere ne občutimo. Vesoljski teleskop James Webb, ki je od Zemlje oddaljen poldrugi milijon kilometrov in kroži okrog točke L2, pa te zaščite nima. Med 23. in 25. julijem je teleskop zadel mikrometeorid, ki je meril 0,1 milimetra ali manj. Na udarce mikrometeoridov je teleskop pripravljen, a je bil ta nekoliko večji od običajnih. Posledice so, škode pa, kot kaže, ne.

NASA je pojasnila, da je teleskop že načrtovan tako, da drobci ne bi povzročali škode, v primeru posledic pa jo lahko kompenzirajo s premiki zrcal. Pričakujejo, da se bo zmogljivost teleskopa sčasoma poslabševala, ker so bila zrcala na Zemlji izjemno čista, bolj kot bi bilo treba, v vesolju pa se zaradi prahu to zelo počasi spreminja. Mikrometeorid, ki je zadel teleskop, je povzročil merljivo spremembo v delovanju teleskopa, ki pa je še vedno znotraj predvidenih standardov. Zaradi tega udarca v segment C3 - teleskop sestavlja 18 heksagonalnih zrcalnih...

Slo-Tech - NASA je sporočila, da je nastavljanje in umerjanje zrcal in drugih komponent teleskopa James Webba uspešno končano. Po zaključku sedme stopnje dvomesečnega umerjanja teleskopa so posnetki, ki jih vsa štiri tipala zajemajo, najbolj ostri, kot je to fizikalno možno. Z drugimi besedami, mejo ostrine predstavlja sam uklon svetlobe. Zrcal zato odslej ne bo treba skoraj nič več prestavljati. Gre za 18 šesterokotnih segmentov, ki tvorijo največje zrcalo v vesolju.

Iz Goddard Space Flight Centra so sporočili, da so posnetki teleskopa boljši, kot so znanstveniki pričakovali v najbolj optimističnih napovedih. S tem je teleskop sicer fizično pripravljen na redno delo, ki se bo začelo poleti. Dotlej je na vrsti le še zadnji korak, in sicer zagon znanstvenih instrumentov (commissioning). Vsakega izmed štirih instrumentov sestavlja kopica leč, mask, filtrov in druge opreme, ki jo je treba ustrezno nastaviti in preizkusiti v različnih konfiguracijah. Vsak instrument ima tudi svojo delovno...

Slo-Tech - Za razliko od večine strojev, ki se morajo na optimalno delovno temperaturo ogreti, se je moral vesoljski teleskop James Webb ohladiti. Včeraj je primerno temperaturo dosegel še zadnji instrument, ki se imenuje MIRI (Mid-Infrared Instrument). S temperaturo -267 °C (oziroma 6,4 K) je nared za delo. To temperaturo je najverjetneje dosegel že minuli teden, a so pred objavo počakali na potrditev. Teleskop ima torej ustrezen termični dizajn. S tem je teleskop nared za meritve, saj ima vse instrumente pripravljene, pa tudi sam je na primerni lokaciji -- v orbiti okrog točke L2 glede na Zemljo in Sonce.

MIRI bo omogočal opazovanja v srednjem delu IR-spektra, ki z Zemlje niso možna, ker atmosfera ta del spektra absorbira. MIRI pa je zanimiv tudi zato, ker je kljub arktičnemu mrazu v vesolju dodatno aktivno hlajen. Ostali instrumenti na teleskopu so povsem zadovoljni s temperaturami 34-39 K, medtem ko je skozi MIRI tekel tekoči helij. Razlog, da mora biti MIRI tako hladen, je preprost....

Slo-Tech - Raziskovalci so opazili najbolj oddaljen objekt v vesolju doslej. Objekt HD1, ki je bržkone galaksija, je od Zemlje oddaljen 13,5 milijarde svetlobnih let, kar je 0,1 milijarde svetlobnih let več od trenutnega rekorderja galaksije GN-z11. Slednjo so odkrili decembra 2020. HD1, ki se nahaja v ozvezdju sekstant, so astronomi s tokijske univerze odkrili aprila letos, o njej pa so javnost obvestili v četrtek.

Z rdečim premikom 13,27 je najbolj oddaljen in med najstarejšimi objekti, ki jih lahko vidimo z Zemlje. Svetloba, ki danes prihaja na Zemljo, je iz HD1 krenila pred 13,5 milijardami let. Zaradi širjenja vesolja, ki razpihuje tudi galaksije vsaksebi, je dejanska razdalja (proper distance) okoli 33,4 milijarde svetlobnih let. Zato je premer vidnega vesolja 93 milijard svetlobnih let, pa čeprav je vesolje staro le 13,8 milijarde svetlobnih let.

HD1 in sestrski objekt HD2, ki je skoraj enako oddaljen, sta torej tako daleč, da ju vidimo, kakršna sta bila 330 milijonov let po velikem...

Slo-Tech - Slabe tri mesece po izstrelitvi in več kot deset let po začetku načrtovanje je vesoljski teleskop James Webb na svojem mestu, pravilno razprt in z naravnanimi zrcali. Iz Evropske vesoljske agencije (ESA) so sporočili, da so ključni del nastavljanj zrcal opravljeni in da je sedaj že jasno, da bo teleskop optično deloval vsaj tako dobro, kot so načrtovali. Na teleskopu tudi niso opazili nobenih napak, poškodb, motenj ali kontaminacije, ki bi lahko kazili delovanje. NASA medtem pojasnjuje, da je teleskop že ulovil prve posnetke, čeprav polno delovanje načrtujejo šele poleti.

Webb je prvi vesoljski teleskop, ki uporablja tehnologijo segmentiranih zrcal. Primarno zrcalo sestavlja 18 šesterokotnih segmentov, ki so bili med potovanjem zloženi. Sedaj pa so jih morali postaviti v pravo lego, pri čemer štejejo submilimetrske razdalje. Skupno ima primarno zrcalo premer 6,5 metra in zbira svetlobo na 25 kvadratnih metrih. Meri v valovnih dolžinah 0,6–28,3 μm, kar ustreza vidni svetlobi in...

Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.

Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč...

Slo-Tech - Dober teden mineva, odkar smo nazadnje pogledali, kako se vesoljski teleskop James Webb obnaša. Štiriindvajset dni po izstrelitvi je prepotoval že 1,34 milijona kilometrov, torej mu do cilja manjka še 100.000 kilometrov. Njegova hitrost je upadla na 0,25 kilometra na sekundo, temperatura senčne strani pa je padla pod -200 °C in je že blizu končne temperature. Čez pet dni bo teleskop na cilju, a dela mu še zdaleč ne bo zmanjkalo. In cilj ni fiksna točka v prostoru (L2), temveč bo okoli nje krožil.

Teleskop se je že pravilno razprl, a vsi kosi vendarle še niso na svojem mestu. Šesterokotna zrcala, ki bodo usmerjala zbrane signale v detektor, se morajo postaviti v pravilni položaj. Med potovanjem so bila nekoliko skrita, sedaj pa se morajo dvigniti za 1,25 centimetra. Ker to poteka s hitrostjo okrog milimetra na dan, bodo na svojih mestih ravno do konca tedna. Ker je premikanje tako občutljiv postopek, ne gre pri vseh zrcalih sočasno in predvsem gre zelo počasi. Tudi ko bodo zrcala...

Slo-Tech - Štirinajst dni po izstrelitvi in po treh četrtinah prepotovane razdalje do cilja je vesoljski teleskop James Webb pravilno odprt. Do cilja ga sicer loči še 350.000 kilometrov, a vsi težji odseki poti so že za njim. Zadnji korak se je zgodil danes. Ameriška, evropska in kanadska vesoljska agencija si lahko po četrt stoletja dolgi izdelavi teleskopa in več kot 10 milijardah dolarjev vložka malce oddahnejo. Vseh 350 mehanizmov, ki so skrbeli za razpenjanje teleskopa, je pravilno sodelovalo.

To še ne pomeni, da je teleskop nared za opazovanja. Med preostankom poti, ki bo trajal še dva tedna, morajo preveriti in pravilno obrniti vseh 18 kosov primarnega zrcala, umeriti vse instrumente in predvsem počakati, da se v senci lastnega ščita teleskop ohladi. Najhladnejši deli so trenutno pri -200 °C in bodo šli še kakšni 30-40 °C niže.

Pri tem teleskopu toliko govorimo o razpenjanju in zlaganju, ker gre za enega unikatnih dizajnov. Toplotni ščit na primer meri 20 x 14 metrov, heksagonalno zrcalo iz 18 kosov pa ima premer 2,4 metra, kjer bo uporabne površine za zbiranje elektromagnetnega valovanja 4,5 kvadratnega metra. In to zrcalo je prekrito z zlatom, ki ima odlične odbojne lastnosti za infrardeči del spektra, v katerem bo teleskop...

Slo-Tech - Vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je svojo pot proti točki L2, ki je 1,5 milijona stran od Zemlje, pričel na božič, kaže odlično. Vse plasti sončnega ščita so se uspešno razpele, tako da je teleskop pripravljen na ohlajanje do -233 °C, preden bo začel delovati. Teleskop je sicer še vedno na poti, saj je prepotoval dobrih 940.000 kilometrov. Trenutno se giblje s hitrostjo 1800 kilometrov na uro, temperatura na njem pa sega od 60 °C na sončnem ščitu do -194 °C na osojnih instrumentih.

Najnevarnejši in najbolj tvegani deli misije so mimo. Najprej so inženirji roke vili na božič, ko so teleskop izstrelili z raketo Ariane 5. Toda v vesolje seveda ne moremo poslati razpetega teleskopa, zato so ga pazljivo zložili in pripravili večdnevni mehanizem razpenjanja. Kakršnakoli napaka bi že lahko trajno onesposobila ali vsaj resno ohromila teleskop, ker stotisoče kilometrov od Zemlje pač ni nikogar, ki bi ga lahko podrezal. Razpenjanje sončnega ščita je bil pomemben trenutek, je povedal...

Slo-Tech - Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.

Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde...

ESA - Po letih zamud je pred naslednikom Hubbla, teleskopom James Webb, prvi trenutek resnice: v vesolje ga nameravajo izstreliti 18. decembra.

Legendarni teleskop Hubble s stalnimi okvarami vse očitneje opominja, da si zasluži naslednika. Tega NASA že dolgo ima: teleskop James Webb, eno najbolj zapletenih vesoljskih naprav v zgodovini. Slednje med drugim botruje dejstvu, da ga še ni tam zgoraj, kajti projekt, kateremu so sprva namenili pol milijarde dolarjev in bi moral vzleteti leta 2007, se je razbohotil na deset milijard in še vedno čepi v Northrop Grummanovi tovarniški hali v južni Kaliforniji. Avgusta je sistem naposled prestal vsa potrebna talna testiranja in iz uradov Nase, Ese ter Arianespacea so sedaj sporočili, da imajo prvi predvideni datum izstrelitve: 18. december. Naprava namreč poleti na raketi Ariane 5, ki je imela tudi lastne težave in med avgustom lani ter letošnjim julijem ni letela. Njena naslednja izstrelitev je 15. oktobra in Webb bo decembra letel samo, če bo ta...

Slo-Tech - Vesoljski teleskop Hubble je posnel najbolj oddaljeno galaksijo doslej, in sicer GN-z11, ki jo najdemo pri rdečem premiku 11,1, torej je stara 13,4 milijarde let. Rdeči premik je posledica Dopplerjevega pojava, ki ga vidimo, ker se galaksije od nas oddaljujejo. To ne pomeni, da živimo v kakšni posebni točki v središču vesolja, od katere vse beži, temveč da se vesolje povečuje z nastajanjem praznega prostora med galaksijami (prazen prostor nastaja vsepovsod, a na kratkih razdaljah gravitacija zaradi dovolj počasnega širjenja uspe zadržati atome in materijo skupaj), ki se torej oddaljujejo druga od druge.

Ko gledamo v vesolje, zremo v preteklost. Čim oddaljenejši je...

Slo-Tech - Pred dvajsetimi leti, 24. aprila 1990, je raketoplan Discovery v orbito ponesel vesoljski teleskop Hubble. Delo na vesoljskem teleskopu se je začelo že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, prvotni datum izstrelitve pa je bil predviden za leto 1983. Zapleti pri izdelavi, financiranju in izguba Challengerja so evropsko-ameriški projekt odložili za dolgih sedem let.

Začetek je bil sicer klavrn. Že prvi posnetki, posneti le nekaj tednov po izstrelitvi, so bili nepričakovano neostri. Ugotovili so, da se svetloba iz ene točke razprši na območju ene ločne sekunde namesto na krogu polmera desetinke ločne sekunde. Dopustne variacije pri brušenju zrcala so znašale 10 nanometrov, a je bilo zrcalo namesto tega konstantno za 2,2 mikrometra premalo ukrivljeno. Zaradi sferične aberacije, ki...

NASA - NASA sporoča, da je njihov teleskop Hubble to pot zrl najdlje v vesolje doslej. V bližnjem infrardečem delu spektra je uspel posneti celo objekte, ki so nastali borih 600 milijonov let po velikem poku. Hubble je snemal v isti smeri kot že leta 2004 (Hubble Ultra Deep Field - HUDP), torej v ozvezdja zajca, goloba in kita, le da je imel sedaj na voljo na novo nameščeno Wide Field Camera 3, ki gleda v bližnjem IR. Spričo širjenja vesolja se namreč svetloba zelo oddaljenih predmetov postopoma premika proti daljšim valovnim dolžinam - gre za vesoljsko verzijo Dopplerjevega pojava, ki se imenuje rdeči premik.

Omenjeno sliko je Hubble posnel...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...