engadget - Britanski raziskovalci so pošteno nadgradili metodo zapisovanja podatkov v steklo, ki sedaj na plošček velikosti blu-rayja omogoča vnos 500 terabajtov v približno 60 dneh.
Naša informacijsko požrešna civilizacija proizvede vse več dragocenih digitaliziranih podatkov, ki terjajo trajno shranjevanje; to pa je svojevrsten izziv, saj imajo vsi uveljavljeni mediji razmeroma omejeno življenjsko dobo. V zadnjem desetletju se je kot medij prihodnosti za trajno shranjevanje izkristaliziralo kvarčno steklo, v katerega zapisujemo s femtosekundnim laserjem. Ta v tridimenzionalno strukturo stekla "vžiga" lamele (po domače, neke sorte zareze) z določeno kotno orientacijo in velikostjo, kar skupaj s položajem nosi zapisano informacijo. Teoretično gledano naj bi bilo takšno steklo obstojno milijarde let, obenem pa je odporno na visoke temperature, magnetizacijo, sevanje in praske. Na čelu napredka v tem segmentu je Microsoftov projekt Silica, kjer so pred dvema letoma demonstrirali zapisovanje slabih stotih gigabajtov velikega video posnetka na ploščico s približno polovično površino blu-rayja - toda za to so porabili ves teden.
Sedaj so njihovi sodelavci na Univerzi v Southamptonu, kjer se je zamisel sprva rodila, metodo še dodobra nadgradili tako glede gostote kot hitrosti zapisa in vse kaže, da zna v kratkem naposled postati praktična. Izboljšava se tiče predvsem načina, kako laser izžiga podatke v steklo. Enemu močnejšemu pulzu sledi nekaj šibkejših, ki začetno votlino razširijo v podolgovato lamelo velikosti 50×500 nanometrov. Na ta način se material segreva počasneje kot pri prejšnjih metodah, kar omogoča hitrejše pulze, višjo gostoto zapisa in vzporedno pisanje z več laserji. Posamezen laser je tako v poskusu podatke vnašal s hitrostjo 230 kilobajtov na sekundo, avtorji pa predvidevajo, da bi lahko kos stekla velikosti blu-rayja z vzporednim vnašanjem popisali s 500 terabajti podatkov v 60 dneh. To pomeni, da bi film izpred dveh let namesto enega tedna zapisovali le še okrog 20 minut, kar so že praktično uporabne zmogljivosti.
Pa tudi "praktično" iz naslova je zelo pretiravano. Maksimalna hitrost zapisovanja je 320kbps. Pri današnji produkciji digitalnih vsebin je to tako malo, da ni niti p od praktično. Ker se ne za brisati podatkov oz. jih spreminjati pa sploh. Morda en čisto miceni, femtosekundni p od praktično :)
Ta v tridimenzionalno strukturo stekla "vžiga" lamele (po domače, neke sorte zareze) z določeno kotno orientacijo in velikostjo, kar skupaj s položajem nosi zapisano informacijo.
S časom zapisovanja se vračamo v zlato dobo peke konec 90ih...
Problem je da je večina diskov zapečenih v tisti zlati dobi zdaj že fuč :(
Bi bil šokiran, koliko low-cost CDjev in DVDjev mi še vedno deluje. Nekatere še vedno pečem za avtoradio, saj visenje MP3 ključka iz USB ni ne estetično, ne varno za ključek. Kaj pa naj sicer s to staro kramo počnem? :)
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
"To pomeni, da bi film izpred dveh let namesto enega tedna zapisovali le še okrog 20 minut, kar so že praktično uporabne zmogljivosti."
Malo neumna trditev. Če gre res za trajne podatke, potem je čas zapisovanja praktično nepomemben. V 500 terabajtov gre ogromno uporabnih zadev. Ker ne bomo trajno shranjevali norosti. Ali mnenja logarce, ki se 5x spremeni v eni uri. Razen če kdo misli, da bomo trajno zapisovali kardašijan šov. Potem je pa res malo počasno.
Sicer obstajajo ceneni mini usb ključki verjetno dovoljšnih kapacitet. Za peko za avto, recimo, rewritable media, zadeva je ok še po 10 (ali 20, nimam več prav občutka) letih. Ostalo pečenje smo namenoma, se mi zdi, uničili, prej skopirali na trde medije. Mladina itak ne gleda, večino stvari pa najdeš na streaming servisih in tudi na 4k in to. Za pašnike pa ne vem, verjetno tudi, samo traja. Lokalna hramba je ok, samo je potrebno osveževati zaradi ločljivosti, kar pa spet zavzame več.
Znanec, ki ima precej veliko oblakovja najetega, me je enkrat vprašal, če je smiselno (in ni kakorkoli sporno) tole naložiti kot backup za osebno rabo?
Pa tudi "praktično" iz naslova je zelo pretiravano. Maksimalna hitrost zapisovanja je 320kbps. Pri današnji produkciji digitalnih vsebin je to tako malo, da ni niti p od praktično. Ker se ne za brisati podatkov oz. jih spreminjati pa sploh. Morda en čisto miceni, femtosekundni p od praktično :)
Magnetne trakove se še kje porablja. To je uporabno za trajne arhive ne pa shranjevanje in brisanje on-demand.
S časom zapisovanja se vračamo v zlato dobo peke konec 90ih...
Problem je da je večina diskov zapečenih v tisti zlati dobi zdaj že fuč :(
Bi bil šokiran, koliko low-cost CDjev in DVDjev mi še vedno deluje. Nekatere še vedno pečem za avtoradio, saj visenje MP3 ključka iz USB ni ne estetično, ne varno za ključek. Kaj pa naj sicer s to staro kramo počnem? :)
Kaj pa branje? To je verjetno hitrejše. Ker razumem, pač čakaš par tednov, da vse to zapišeš. Ker so stvari za večno in se splača počakat. Ampak enkrat, ko boš hotel pa kakšno stvar prebrat, pa res ne bi čakal toliko časa na zadeve. Recimo gradbena dovoljenja. Vse kar je starejše od ca 30 let naj bi bila v arhivih. In če boš čez 20 let prodajal hišo (če se zakonodaja ne spremeni), boš rabil gradbeno. Pa ti bojo rekli, ja, počakajte še 1 mesec, da ga preberemo...
Ni problem samo v mediju (DVD, steklo) ampak tudi v tehnologiji, ki prehitro zastari. Kdo še ime doma videorekorder, na PCju DVD itd. Ali bodo čez 100 let videli ta plošček kot ornament ali data storage?
Cez 100 let bos brez tezav dobil opticni bralnik. Je relativno preprosta tehnologija. Plus, ce bos rabil 100 let stare podatke, pomeni da bodo imeli neko vrednost, tako da strosek citalnika ne bo problem.
Zgleda uporabno za shranjevanje druzinskih fotografij,poročnih posnetkov itd. Kupiš eno tako steklo in samo dopisujes in ti traja generacije. Čez 1000let imaš še vedno podatke prednikov, sporočila. Pač uporabno tudi za navadne uporabnike za dolocene zadeve.
Osebno bi mi to še kako prav prišlo. Kot digitalni hrčki samo kopičimo in nikoli ne pucamo a seboj. Tole bi pa samo rekel "peči" in bi pospravil v predal. Pa vsi tisti filmi, muzika, slike, risanke, nadaljevanke, posnete dokumentarne oddaje... tega je za več terazlogov ;) Ni problem v shranjevanje, problem je v tem, da se določene vsebine več ne dobi. To je tista žalost... Pa da ne omenjam vse tiste filmske trakove po RTV hišah širom sveta... Če je kdo kaj bral na to temo, ve, o čem govorim :)
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Zgleda uporabno za shranjevanje druzinskih fotografij,poročnih posnetkov itd. Kupiš eno tako steklo in samo dopisujes in ti traja generacije. Čez 1000let imaš še vedno podatke prednikov, sporočila. Pač uporabno tudi za navadne uporabnike za dolocene zadeve.
Ni prav huda težava, da ene 2x v življenju svoje backupe prepišeš na novo tehnologijo, da so ves čas berljivi... Sicer imam jaz še CDje in DVDje izpred 20 let (JPG, MP3), pa je vse lepo berljivo. Da ne omenjam original audio CDjev, ki jih imam celo zbirko 30 komadov nekje iz leta 1992, prav vsi delajo še brezhibno.
Super zadeva, čas pisanja ni tako pomemben, saj take medije bi se uporabljalo kot trajne alternativne arhive. To je podobo kot backup na amazon glacier kjer imaš kot last resort če vsi ostali backupi odpovejo.
Doing nothing is very hard to do... you never know when you're finished.
It has huge upsides for (extremely) long-term storage, though. It's been estimated that the storage medium could withstand temperatures up to 1,000 degrees C and last 13.8 billion years at room temperature without degrading.