engadget - Britanski raziskovalci so pošteno nadgradili metodo zapisovanja podatkov v steklo, ki sedaj na plošček velikosti blu-rayja omogoča vnos 500 terabajtov v približno 60 dneh.

Naša informacijsko požrešna civilizacija proizvede vse več dragocenih digitaliziranih podatkov, ki terjajo trajno shranjevanje; to pa je svojevrsten izziv, saj imajo vsi uveljavljeni mediji razmeroma omejeno življenjsko dobo. V zadnjem desetletju se je kot medij prihodnosti za trajno shranjevanje izkristaliziralo kvarčno steklo, v katerega zapisujemo s femtosekundnim laserjem. Ta v tridimenzionalno strukturo stekla "vžiga" lamele (po domače, neke sorte zareze) z določeno kotno orientacijo in velikostjo, kar skupaj s položajem nosi zapisano informacijo. Teoretično gledano naj bi bilo takšno steklo obstojno milijarde let, obenem pa je odporno na visoke temperature, magnetizacijo, sevanje in praske. Na čelu napredka v tem segmentu je Microsoftov projekt Silica, kjer so pred dvema letoma demonstrirali zapisovanje...

Microsoft - V Microsoftovem raziskovalnem oddelku so v obstojno stekleno ploščico uspešno "zapekli" in nato prebrali dolgometražni film ter s tem dokazali smiselnost ideje o tovrstnem shranjevanju posnetkov, ki jo razvijajo v okviru projekta Project Silica.

Količina podatkov, ki jih iz sebe bruha človeška civilizacija, se skokovito povečuje, kar pomeni rastoče breme za tiste, ki se jih trudijo na ta ali oni način ohraniti za prihodnje rodove. Arhiviranje digitalnih informacij še vedno sloni na magnetnih trakovih, optičnih medijih in magnetnih diskih, ki pa začno zaznavno propadati in uničevati vsebino že po petih letih. Zato na primer v studijih Warner Bros., kjer si ne morejo privoščiti uničenja klasik, kakršna je V vrtincu, digitalno arhivirane vsebine dosledno prepišejo vsaka tri leta - kar pa pomeni nemalo stroškov.

Zato že dlje časa potekajo raziskave v smeri medijev, ki bi omogočali dolgotrajnejši zapis ničel in enic. Leta 2010 so na Univerzi v Kjotu demonstrirali koncept zapisa v...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Southamptonu so izpopolnili leta 2013 predstavljeni način zapisovanja digitalnih podatkov, ki ima zmožnost preživeti ne le tvorce, temveč tudi celotno človeštvo. Na tako imenovani petrazsežni (5D) digitalni disk lahko zapišejo 360 TB podatkov, disk pa je stabilen do temperature 1000 °C. Pri temperaturi 190 °C je ocenjena stabilnost 13,8 milijarde leto oziroma približno trenutna starost vesolja. Če ga torej ravno ne vržemo v vulkan, bo ta disk preživel tudi konec Zemlje.

Disk je izdelan iz posebnega obstojnega nanostrukturiranega stekla, kar pa prinaša tudi nekaj nevarnosti. Tak disk je sicer odporen na ekstremne pogoje, ni pa odporen na ekstremne sile, zato ga lahko razbijete. Podatke nanj...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je razglasila prejemnike letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Isamu Akasaki, Hiroshi Amano in Shuji Nakamuro prejmejo nagrado za odkritje učinkovitih modrih LED-diod, ki omogočajo svetle in varčne vire bele svetlobe.

Diode, ki oddajajo svetlobo, niso nov izum, a so šele v zadnjem desetletju spremenile način osvetljave prostorov in omogočile velikanske prihranke pri porabi energije. Že v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja so odkrili, da lahko diode oddajajo vidno svetlobo. Prva patentirana dioda iz leta 1962 je oddajala infrardečo svetlobo, kmalu pa so izdelali diode, ki so svetile rdeče in zeleno. Zaradi nizke porabe energije je bil tudi omejen barvni spekter dovolj za nišne uporabe, medtem ko je bilo...

engadget - Raziskovalci iz General Electrica poročajo, da so uspeli na optični medij v velikosti običajne zgoščenke zapisati 500 GB podatkov, kar je 100-krat več od DVD-jev in 20-krat več od medijev Blu-ray. Zapisovanje poteka z enako hitrostjo, kot je mogoče peči blu-rayje, kar bi pomenilo tri ure za zapis celotnega ploščka. Sedaj bodo primerke medijev in tehnologijo posredovali usposobljenim partnerjem, katere bodo poizkusili prepričati v odkup licence in masovno proizvodnjo.

Gre za tako imenovani mikroholografski zapis podatkov. V principu se podatki zapisujejo z laserjem podobno kot na klasične optične medije, le da pri holografskem zapisu ni strogih omejitev, koliko plasti se uporabi. Medtem ko CD-ji uporabljajo eno plast in...

X-Bit Labs - Novi ploščati standard Blu-Ray, ki zlagoma nadomešča DVD-je, se počasi prijema, poroča X-Bit Labs. Poročali smo že, da letos v Evropi ne bomo dočakali kakšne večje množice ustreznih predvajalnikov, saj so proizvajalci večino pošiljk poslali v ZDA in na Japonsko, kjer pričakujejo boljšo prodajo. Kar se tiče Japonske, so zadeli.

Delež prodanih zapisovalnikov Blu-Ray je na Japonskem prvič presegel delež DVD-jev. Spomnimo, da so DVD-ji značko 10 odstotkov presegli aprila 2002, polovični delež med prodanimi pa so dosegli novembra 2008. Blu-Rayji so deset odstotkov dosegli lani konec oktobra, letos novembra pa že drugi mejnik. Glavni razlog za hitrejšo zamenjavo vidijo analitiki v razmahu televizijskih sprejemnikov visoke ločljivosti, ki jim ločljivost DVD ni več dovolj. Tipični zapisovalniki Blu-Ray na Japonskem stanejo 100 do 110 tisoč jenov (800 do 900 evrov).