STAT - Ameriški raziskovalci so oblikovali začasni srčni spodbujevalnik brez baterij, ki se po tednu dni prične raztapljati v telesu in po nekaj mesecih izgine brez sledi. Naprava bi olajšala predvsem pooperativne postopke, ki terjajo umetno stimulacijo srca.
Razgradljiva bioelektronika je v zadnjem desetletju postala živahno področje raziskovanja - leta 2018 smo poročali električnem spodbujevalniku živčnih signalov za pomoč pri regeneraciji poškodovanega mišičja, ki se po opravljeni nalogi v telesu raztopi. Sedaj smo naposled dobili še takšno inačico najpomembnejše sorte električnega telesnega vsadka v medicini: srčnega spodbujevalnika. Raziskovalci z ameriških univerz Northwestern in George Washington so v reviji Nature Biotechnology predstavili napravo, ki se v telesu popolnoma razgradi v roku nekaj mesecev. Zgrajena je iz topljivega polimernega ovoja, s katerega debelino lahko določijo njen "rok trajanja"; elektroniko sestavljajo žičke iz magnezija, prevlečenega z volframom, in pa PIN diode na osnovi silicijeve nanomembrane. Vsadek se tako napaja kot nadzoruje indukcijsko, z zunanjo napravo.
Takšne vrste srčni spodbujevalnik bi nadomestil obstoječe začasne, ki jih uporabljajo predvsem v pooperativnem obdobju ali med čakanjem na stalni vsadek. Tako bi se odpravila potreba po operativnem odstranjevanju začasnih spodbujevalnikov in pa njihova okornost, saj so v pediatriji običajno napravljeni na način, da zaradi kompaktnosti nosijo zgolj stimulacijsko vezje in so z napajanjem ter kontrolnim sistemom v zunanjosti povezani z žičkami. Toda Američani v rokah še nimajo čisto končnega izdelka. Eksperimente so izvajali na miših, podganah, psih in človeškem tkivu in vitro, medtem ko jih pravi preizkusi na primatih ter človeku še čakajo.
Samo opozarjam na dvojna merila. Ko so naredili določene študije povezane s COVID in je bila zadeva že v objavi - so bile novice zavrnjene, češ. da dokler ne gre čez vse review procese, itd, se ne bo objavilo.
V drugih primerih se pa objavlja novice o polizdelkih...
Da se razumemo - novica je odlična. Ampak sem mnenja, da bi morali pisati tudi o drugih temah na podoben način. Ne pa, da se fura prikrita cenzura...
Samo opozarjam na dvojna merila. Ko so naredili določene študije povezane s COVID in je bila zadeva že v objavi - so bile novice zavrnjene, češ. da dokler ne gre čez vse review procese, itd, se ne bo objavilo.
V drugih primerih se pa objavlja novice o polizdelkih...
Da se razumemo - novica je odlična. Ampak sem mnenja, da bi morali pisati tudi o drugih temah na podoben način. Ne pa, da se fura prikrita cenzura...
V dobi post-resnice je pomembno upoštevati potencialni učinek novice, zato se ne da več delati zgolj po načelu "ljudstvo ima pravico vedeti, za vsako ceno in v kakršnikoli obliki". Pri novicah, ki zaradi izrojenega širjenja na socialnih omrežjih lahko potencialno postanejo nevarne za javno zdravje, je dobro stvari preveriti večkrat. V primeru stranskih učinkov cepiv je koristno imeti ne le začetno potrditev, da gre za neko pojavnost, temveč tudi kar se da velik kontekst - torej, kolikšna natančno je pojavnost stranskih učinkov v primerjavi z občo učinkovitostjo cepiva ipd. Zato sam nimam problemov, če se s takšnimi rečmi malo počaka, tudi če gre za korektno peer-reviewed članek.
Kot lahko sam vidiš v teh komentarjih, anticepilski spastiki čakajo v nizkem štartu, da lahko vzamejo novice iz konteksta in jih napačno interpretirane širijo naokrog. Niti slučajno ne pristajam na to, da bi objavljal senzacionalistične novice, ki bi se nato takoj znašle na FB straneh teoretikov zarot. Sorry, not gonna happen.
Tudi tole je lahko razumljeno kot senzacionalistična novica.
Jaz zagovarjam stališče, da se JASNO napiše kakšne so omejitve (npr. čaka se še na peer review - in se seveda potem novico dopolni, da npr. zadeva ni šla čez ali da je šla čez), skratka, sem proti temu, da nekdo zgoraj odloča kaj je dobro za ljudi.
Kar se pa tiče cepiv je pa stvar jasna - cepiva niso brez stranskih učinkov, so pa za vse starostne skupine minimalno nevarna, vsekakor pa bistveno manj kot sama bolezen.
Jaz sem se cepil in bi tudi svoje otroke dal takoj cepiti.
Matthai, se strinjam s tvojim pogledom, ampak je Aggressor lepo napisal čemu tak način predstavljanja novic ni dober za določene teme. Žal je ogromno ljudi, ki ne razmišljajo kritično o stvareh, in pri takih je izkrivljanje resnice zelo enostavno.
Matthai, tole vzemi kot izhodišče in je. Jurij zelo verjetno ne pokriva v globino tega področja, je pa vsekakor objavil zanimivo senzacijo. Od tu naprej prideš na vrsto ti in boš objavil novico Part deux z več detajli in jo bomo z veseljem prebrali in ti zraven še stoje zaploskali, sploh, če bo kaj uporabnga... :-)
Jaz zagovarjam stališče, da se JASNO napiše kakšne so omejitve (npr. čaka se še na peer review - in se seveda potem novico dopolni, da npr. zadeva ni šla čez ali da je šla čez), skratka, sem proti temu, da nekdo zgoraj odloča kaj je dobro za ljudi.
Tvoje videnje se mi zdi utopično, oz. ne odraža dogajanja na spletu v zadnjem desetletju. Če kaj, so izkušnje pokazale, da moramo tisti bolje informirani na svoja pleča prenesti odgovornost glede tega, katere informacije in kako plasiramo v zunanjost. Razsvetljenski ideal, da lahko slehernik na podlagi informacij trezno razsoja o čemerkoli, je danes mrtev, ker zaradi zasičenosti z informacijami, ki terjajo vsaj neko strokovno raven razumevanja, velika večina laične javnosti nima več neposrednega stika z realnostjo in je breme informiranja namesto tega padlo na bolj ali manj zanesljive medije ter različne druge vire. Zato se je danes ta problematika večjidel prelevila v dilemo zaupanja raznoraznim avtoritetam.
Zaradi fluidne situacije se mi tudi zdi nesmiselno postavljati toga pravila, ker je precejšnja verjetnost, da jih bo treba kmalu spreminjati. Namesto tega bi bil ustreznejši namenski prostor, kjer bi se lahko te reči eleganteje in hitreje zmenili.
Matthai, se strinjam s tvojim pogledom, ampak je Aggressor lepo napisal čemu tak način predstavljanja novic ni dober za določene teme. Žal je ogromno ljudi, ki ne razmišljajo kritično o stvareh, in pri takih je izkrivljanje resnice zelo enostavno.
A misliš da uradna verzija resnice, ki ti jo predstavijo uradni mediji, pa ni izkrivljena?
Kaj smatraš kot "uradna verzija"? Zelo je odvisno od medija kako predstavlja zadevo, kot je tudi Aggressor razložil.
Najbolj univerzalna resnica je tista, ki je znanstveno dokazljiva. Vse ostalo so interpretacije, in v teh interpretacijah pride do odstopanj, popačenj. To je odvisno tudi od poznavanja materije in raznih interesov. Najbolje je prebrati strokovno literaturo, a je ta dostikrat preveč strokovna da bi jo ljudje, ki nimajo poglobljenega znanja o določeni temi, pravilno in v popolnosti razumeli. Zato je verjetno najbolje da kritično preberemo več različnih interpretacij, poslušamo argumente različnih strani, če je mogoče poskusimo ugotoviti motivacijo vsake strani zakaj predstavlja neko temo tako, kot jo. Po tem so dostikrat stvari bolj jasne kaj in kako.
Ampak tak način pridobivanja informacij je zamuden, tudi naporen. Zato se večina ljudi ne ukvarja s tem ampak enostavno sprejmejo nepreverjeno informacijo, ki jo podaja nek medij, ki mu zaupajo. Če ima ta medij tudi neke skrite agende (ali pa avtorji samo ne razumejo pravilno teme), pa pridemo do popačenj (celo dezinformacij).
Sam poskušam informacijo dobiti tako od ene kot od druge strani preden si ustvarim mnenje. Zato sprašujem kaj je zate uradna verzija.
