Biorazgradljive materiale medicina pozna že dlje časa, saj se uporabljajo za vse od šivov do opornih elementov. Takšna pomagala, ki se po opravljeni nalogi sama raztopijo v telesnih tekočinah, so zaželena, ker z njimi odpade potreba po dodatnih operativnih posegih za njihovo odstranjevanje. Večinoma jih sestavljajo organski polimeri, novejša reč pa so tako razgradljive kovinske spojine. Te so zahtevnejši tehnološki zalogaj, toda obenem nujnost za razvoj začasnih elektronskih naprav ali strojev v človeškem telesu.
Vodilni na tem področju so strokovnjaki iz ameriškega Illinoisa, ki so pred šestimi leti že predstavili primerke topljive bioelektronike. Zdaj so zamisli prvič preizkusili v praksi, in vivo, na laboratorijskih podganah. Vsadek je sestavljalo zelo preprosto vezje, ki je z električnimi impulzi spodbujalo obnavljanje poškodovanega živca v okončini. Po približno dveh tednih delovanja se je naprava neškodljivo razgradila. Načeloma gre za preprost koncept, ki še ni vključeval samostojnega napajanja, saj je energijo brezžično dostavljala zunanja indukcijska priprava. A tudi to se utegne kmalu spremeniti, saj smo v zadnjih letih že videli več projektov razgradljivih baterij.
Kot zanimivost je pozornosti vredna še ena nedavna iznajdba s sorodnega področja: ameriški strokovnjaki so razvili vsadek, ki ga v telo vnesemo v obliki tekočine, nakar se pod kožo strdi in počasi izloča zdravilo - dokler se samodejno povsem ne razgradi.
