Business Insider - Večina uporabnikov interneta ali pametnih telefonov Android uporablja vsaj kakšno izmed Googlovih storitev, ki terja profil in vpis. Najočitnejši primer je elektronska pošta Gmail, jih je pa v resnici še cela nabirka: od koledarja prek imenika stikov do fotografij. Medtem ko njihovo delovanje jemljemo samoumevno, postreže Business Insider z zanimivo zgodbo, kaj se zgodi, ko se Google odloči dolgoletnega uporabnika zakleniti iz storitev.
Gre za razvijalca iger, ki ni želel biti imenovan s pravim imenom. Nekega dne ga je na telefonu pričakalo obvestilo, da so bili njegovi računi pri Googlu onemogočeni zaradi hujših kršitev Googlove politike uporabe. In v trenutku je ugasnilo vse: zaznamki v Chromu, Gmail, koledar itd. Seveda se je na odločitev pritožil, a je Google v odgovoru naslednji dan potrdil prvotno odločitev, da računov nazaj ne bo. Razlogov niso konkretizirali. Čeprav je poizkusil podatke obnoviti s povezavo, ki jo je dobil v elektronskem sporočilu na alternativni naslov, to ni uspelo, ker računa ni bilo moč obnoviti (irrecoverable). S tem so izginili vsi dokumenti v Google Docs, pošta v Gmail, fotografije v Google Photos itd. Takšnih zgodb je med milijoni uporabnikov še nekaj.
V današnjem digitalnem svetu so taka nenačrtovana zaprtja elektronskih predalov velik problem. Ne gre le za elektronska sporočila, saj je v Googlovem primeru na profil vezano vse od opomnikov v koledarju do računa na YouTubu (nekaterih je to poklic). Elektronski predal je tudi osrednja točka za ponastavitev množice gesel in dostavo kupljenih digitalni vsebin, od licenc dalje. Zaradi tega je zelo pomembno, da se razvijajo tudi manjši konkurenčni projekti, ne da vse polagamo v roke na (ne)milost Googlu, Microsoftu, Applu in Amazonu.
Krasni novi svet oblačnih, pogosto "zastonjih" storitev, ki so skoncentrirane pri parih ponudnikih.
Seveda razumem, da vsak ne more imeti svojega strežnika za mail, koledar, deljenje datotek, ... In za množico ljudi je cloud sila priročen. Bi pa morala take uporabnike ščiti zakonodaja v smislu, da če ti ponudnik odpove gostoljubje, ti mora izročiti tudi vse podatke v ustreznih odprtih standardih. Brez stroškov za uporabnika in ogromne kazn za ponudnika, če bi hoteli kaj mutit.
Si bo zgleda res treba svoj mail server in vse ostale zadeve pocasi "izdelat", pa en posten firewall vmes postavit. Se mi zdi da prihodnost spleta in spletnih storitev nikakor ni vec roznata Nekaj malega ze imam na svojem servercku, zdaj sem koncno se optiko dobil, tako da bo kr cas za nadaljne podvige. Se losat MSa in presaltat komplet na odprto kodo in njegove alternative, ce pa bo ze kaj nuja od MSa, ga izolirat od interneta in uporabljat offline. Teh mastodontov se je pac treba losat, tako al drugace, sicer smo fucked up. Kera je najbolj zihr odprta koda, na kateri bi zacel gradit vse skupaj, da ves, da res ti upravljas z njo, ne pa ona s tabo? @Seminesanja bi se lahko malo razpisal v tej smeri, saj se mi zdi da ve ogromno na tem podrocju.
Glede na to da gre za onemogočenje računa in ne izbris računa lahko po GDPR še vedno zahtevaš da ti posredujejo vse podatke ki jih imajo o tebi. Torej vsa sporočila in vse. A ni tak?
File upload lahko delaš tudi preko sftp, download pa preko http strežnika ali celo wget.
Vse se da. Ni izi, ni hart.
To je sicer kul, ampak kako zagotavljaš 24/7 storitev? Se strinjam Google ni fajn, bi pa rekel da je vseeno bolj stabilen kot lokalni strežnik in T-2 povezava, ko majster na centrali po nesreči strga žičko in si par dni brez neta. In ne ni prcanje ampak resno vprašanje.
Glede na to da gre za onemogočenje računa in ne izbris računa lahko po GDPR še vedno zahtevaš da ti posredujejo vse podatke ki jih imajo o tebi. Torej vsa sporočila in vse. A ni tak?
Lokalni providerji mailboxov in POP3? Morda lastna domena? Emaile shranjuješ na računalniku in imaš backup na zunanjih diskih? Saj vem, predpotopno. Ampak, če mi ponudnik odpove gostoljubje, grem k drugemu z istim email naslovom, vsi emaili so pa itak shranjeni lokalno. Vsi dokumenti shranjeni samo lokalno in backup na lokalnih zunanjih diskih.
PS: Glede novice pa je itak jasno, da so Google & Co maligne tvorbe, ki bi jih morali obravnavati kot okupatorje...
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
To je sicer kul, ampak kako zagotavljaš 24/7 storitev? Jst uporabljam in priporočam tole: https://contabo.com/?show=vps
Jaz tudi poganjam par storitev na contabu. 5 eur na mesec za računalnik z linuxom, ki teče 24/7 in ima 100 mbit povezavo, to ni tolk drago. Plus fizično je v EU. Za marsikaj se da ponucat.
File upload lahko delaš tudi preko sftp, download pa preko http strežnika ali celo wget.
Vse se da. Ni izi, ni hart.
žal večina ljudi ne loči microsoft accounta od googlovega, ne pa da si bodo postavljali strežnike
Repliciral je meni, ne vecini ljudi. Jst svoj server ze imam za par zadev, a je osnova na MS Server in ze nekaj casa razmisljam, da bi sel v celoti na odprto kodo in si ustimal vse v lastni reziji. Trenutno furam Nextcloud pa se par zadev. Nextcloud se mi zdi ok, za storage, backupe in remote dostop...vsaj upam. Rabim se mail server, website-a ne rabim...al pac? Nisem tako globoko v teh vodah a se znajdem, ko je treba. Nekaj znam, drugo pa se clovek nauci.
Več ljudi bi se moralo ukvarjat z self-hostanjem raznih storitev. Že osnovne in srednje šole bi morale imet svoje strežnike za pošto, file-shating in ostale zadeve. Da se otrokom pokaže že od začetka, da se da bit samostojen na področju internetne tehnologije.
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.
Gmail je kar dober kot "boring email", sam ni dobro preveč pod YT videi preveč sproščeno komentirat, buh ne daj pa kakšnih refferal linkov oz. privat oglaševanja trajbat.
Ja, dajte si no prebrati Stallmanovo Pravica brati. S kolegom svazadevo prevedla davnega leta 2006, Stallman p aje zadevo napisal v prazgodovini - leta 1997 (in posodobil 2002).
Skratka - cel sistem gre v to smer, da smo čedalje bol odvisni od korporacij. Ker kapitalizem ima inherentno težnjo po vzpostavljanju monopolov.
Google je en lep primer. Ljudje pač dajo svoje dokumente, slike, pošto, itd. tja, ker je to udobno. Pa še poceni. Drugi primer je Microsoft. Windows 10 je začel forsirati Microsoftove račune. Office365 zahteva online račun. Počasi gonilnikov za starejšo strojno opremo ne bo več... kar pomeni, da bodo ljudje prisiljeni preklopiti na Desetko. In tudi na online račune (lokalnih računov v prihodnosti tudi ne bo več). Potem bo prišla kakšna "posodobitev" office formatov in stari MS Office programi bodo za v smeti... in lepega jutra se boste zbudili z v praksi obveznim MS računom.
Kdo od vas ima svojo lastno infrastrukturo? Nihče. Ker se ne splača. Še velikim organizacijam se skoraj ne splača več.
Jaz imam svoj mail server, NAS, VPN, website... doma sem si postavil svoje omrežje, iz hardwera sem si sam izdelal WifiAP-je, znam narediti tudi router. Uporabljam Linux in odprto ne v oblak povezano kodo. Kolega ima celo svojo ASN številko. Ampak koliko je takih ljudi? Pol promila? Že to bi bilo veliko.
Pač, posledica večletnega sistematičnega drsenja h udobnosti. Now eat your shit.
Kdo od vas ima svojo lastno infrastrukturo? Nihče. Ker se ne splača. Še velikim organizacijam se skoraj ne splača več.
Jaz. Za vse. 100% self hosted, za search engine uporabljam agregator rezultatov vecih (da zmecem ven vso googlovo navlako), svoj mail server, nextcloud... (pa sem iz drugega "foha", sistemsko administracijo sem se sel kot student).
Tocno tole se bo zgodilo na vseh cloudih (pa ne za 20% kot pri dropboxu, slej ko prej in takrat bojo vse lenobe, ki so navduseno tlacile svoje podatke v cloude tenko piskale, sploh, ce so bili tako nori, da so uporabljali APIje (s cimer so se temeljito lockinali in jim ne bo ostalo drugega kot placevati).
AT&T je za uporabo svojih mainframov v predinternetnem casu racunal ~$20 NA URO in kdorkoli misli, da jih google, microsoft in amazon ne bosta odrla na enak nacin je en velik naivec. Ravno zaradi oderuskih cen "uporabe" je prislo do razmaha osebnih racunalnikov in interneta.
Glede na to, da imaš lastno infrastrukturo veš, da so za njo leta študija. In to pričakovati od navadnega uporabnika je utopija. Tudi kriviti uporabnika, da ne študira vseh potrebnih protokolov in programske opreme, ki jo potrebuje za lastno infrastrukturo, je neumno.
Krivi smo IT-jevci, ki v vseh teh letih nismo razvili neke simple zadeve, da bi lahko uporabnik s par kliki iz recimo RPI in Synology dobil, karkoli pač želi.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Glede na to, da imaš lastno infrastrukturo veš, da so za njo leta študija. In to pričakovati od navadnega uporabnika je utopija. Tudi kriviti uporabnika, da ne študira vseh potrebnih protokolov in programske opreme, ki jo potrebuje za lastno infrastrukturo, je neumno.
Nek uporabnik (Lojzka, prodajalka v Merkatorju) ta izgovor ima, uporabnik slo-techa pa ga nima. Gre za osnovno pismenost (ostale finese pa si vzames nekaj dni in nastudiras).
Ti povem kaj je razlog. Ne, da je tezko. Ampak da so ljudje LENI. In vedno huje je, bo gonil fucking kolo v fitnesu kot hrcek, osnovne lastne infrastrukture pa si ne bo postavil.
Razen tega, infrastruktura je razvita (razen maila, ta je za americane - njihovi ISPji so obup - res malo tricky, priznam, ampak spet nic kar slovenec ne bi mogel postaviti). Nextcloud je nekaj kjer googlovega srota navaden uporabnik niti ne potrebuje.
Synology je pa samo drug vendor lockin v drugega proizvajalca - nisi nic naredil.
Plasticen primer, v srednjem veku je preko branja in latinscine RKC kontrolirala razgledanost v druzbi. In jo s tem drzala na obupni ravni. Sele, ko se je slehernik lahko naucil brati, je clovestvo dejansko zacelo tehnolosko cveteti, RKC pa je izgubljala vpliv. Tocno to pocnejo danes Amazon, Google, Microsoft. Poiskusajo obdrzati znanje zase in ga mastno prodajati, vendar ne se. Najprej se grejo dumping cene, ki taksne ne bojo ostale za vedno, ker je treba najprej ljudi odvaditi obstojecega znanja - in fantasticno jim gre od rok.
Krivi smo IT-jevci, ki v vseh teh letih nismo razvili neke simple zadeve, da bi lahko uporabnik s par kliki iz recimo RPI in Synology dobil, karkoli pač želi.
Synology dejansko ima možnost s par kliki postavit mail server. No, nekaj je že treba vedeti v ozadju, ampak je precej enostavno.
Samo Synology je tudi bolj kot ne nateg. Sicer je v osnovi Linux, ampak precej zaklenjen. extFAT plugin pa recimo stane 4 USD. Kar je čisti nateg. In v bistvu sploh ne gre za denar, ampak za princip.
Heh, bolj zaupas (glede varnosti, zanesljivosti) manjsemu ponudniku VPSjev, kot pa Googlu? Sploh taksnemu, ki ocitno oversella svoje kapacitete?
Sicer za contabota sem že videl, da dejansko uporabnega RAMa je manj kot polovica, od tistega kar obljubljajo. Kaj je to manjši ponudnik? Nek Contabo in Hetzner ? Hetzner ima recimo možnost, da izbiraš med shared in dedicated CPUjem.
Hehe, postali smo odvisni od korporacij, katere po domače BK za uporabnike in svoje zaposlene!
Jaz mislim, da te korporacije, ali so prevelike in jih je treba razbit, da omogočimo tudi drugim ponudnikom vstop ali pa, da to postane nek javni servis, da se onemogoči samovoljnost le teh. Ker, če pogledate realno, danes brez digitalij pac težko deluješ v življenju.
Tudi tisti, ki imate vse self hosted in to, kaj pa vam to pomaga, če bo "večina" okrog vas zbrisana. Tudi sam imam file server self hosted, ker je z njim še najmanj dela. Postaviš in skoraj pozabiš. Za mail server moraš že kaj več narediti in osebno nimam želje (razen entuziazma) za vzdrževanje vsega tega za sebe.
------------------- Dogodki, ki jih opisuje članek so samo majši del problema, ki ga predstavljajo tehnološki velikani in mislim, da bi jih bilo potrebno veliko strožje regulirati. Seveda je to v interesu samo redkim, ker sosedova Jožica sploh ne ve kaj se lahko zgodi oz. dogaja (99%), vsakokrat aktualna oblast se boji|noče|zmore večjih potez ali pa jim je preprosto vseeno, tisti, ki se zavedamo problema pa smo tin foil hat-erji...
Ali kdo ve za kakšen pameten način za Backup Gmaila (poleg POP). Da deluje Backup / restore v Gmail in po možnosti pregled backupa?
Ali res nima nihče kakšne rešitve za tole?
Jah vprašaj tvojega ponudnika, torej Google. Sigurno ti nudijo podporo, pa glede na to, da bi rad imel rešitev prej kot v dveh urah, mas zih konkreten SLA z njimi.
Za mail server moraš že kaj več narediti in osebno nimam želje (razen entuziazma) za vzdrževanje vsega tega za sebe.
Ni tako hudo, domena ti ne sme expirat, ko si enkrat pri ISPju (v sloveniji ti bojo to na telekomu in t-2 uredili, za ostale ne vem) zrihtal reverse resolve in staticen ip s tem tudi nimas nobenega dela. Potem je se menjavanje DKIMa public keya v domeni sem in tja (cisto zaradi higijene, vecina ima leta enakega) in to je to. Ostalo je pac enkrat postaviti postfix/dovecot/rspamd pa si opravil, updatali se ti bojo s sistemom.
Ali kdo ve za kakšen pameten način za Backup Gmaila (poleg POP). Da deluje Backup / restore v Gmail in po možnosti pregled backupa?
Ali res nima nihče kakšne rešitve za tole?
Jah vprašaj tvojega ponudnika, torej Google. Sigurno ti nudijo podporo, pa glede na to, da bi rad imel rešitev prej kot v dveh urah, mas zih konkreten SLA z njimi.
Vendor lock-in je še daleč bolj prijazno od tega, kar se gre google. Še vedno lahko prideš do svojih podatkov in jih preneseš drugam. Maile preko IMAP dostopa, datoteke pač preneseš in nato uploadaš na drugega ponudnika. Grejo sicer ure, a podatke imaš. Tukaj pa izgubiš vse, v momentu. Od ponudnika, ki ti je garantiral redundanco in varnost. To bi moralo prestrašit vsakega, ki gostuje tam, zdramit politiko, a zgodilo se ne bo najbrž nič.
Korporacije so evil by design in druge ni, kot jih razbijat in kontrolirat. Slabo uspeva.
Počasi bo šlo spet vse nazaj v lokalno infratrukturo. So se že pokazale slabosti clouda.
DevOps je pač zadevo sforsiral v Cloud, ampak kakega napredka od loaklne infratrukture ni, sploh, če so zadeve relativno stabilne.
Zdaj imaš cel kup online orodij, ampak sam ne vidim neke prednosti.
DevOps je UNIX administracijo malo poenostavil, ker so naredili par GUIjev, to je pa to. Se je pač pojavil nov rod UNIX adminov, ki klikajo...
Kdor je imel že prej vse to porihtano, mu Cloud in DevOps ne doprinese praktično nič. To dvoje ponavadi pomeni samo overengineered, overcomplex in na dolgi rok, dražji IT.
Samo res velikim firmam se splača to furat, pa še to tam, kjer je narava posla in obremenitev precej dinamična, kot npr. Netflix...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Kdor je imel že prej vse to porihtano, mu Cloud in DevOps ne doprinese praktično nič. To dvoje ponavadi pomeni samo overengineered, overcomplex in na dolgi rok, dražji IT.
Tocno tole. Razlog za cloud je, da se je pojavilo kupe programerskih analfabetov, ki niso videli dlje od browserja, znanja jim je manjkalo na vseh podrocjih (tudi v browserju) zato so na vse pretege hvalili tisto kar je nekdo naredil namesto njih - sistemsko administracijo, o kateri niso imeli blage veze, bom spekuliral, za nauciti pa so bili preleni, prezabiti, ali pa so prisli v foh sluzit iz kaksnih ekonomskih (ipd) smeri. Zraven je nekaj naredil se hype in google naviastvo (gmail) in smo kjer smo.
S tem, da administracija clouda postaja vedno bolj kompleksna (AWS, Microsoft in Google!), kar je popolnoma logicno, saj so potrebe ljudi razlicne in kmalu se bo novi layer narejen okrog sistema izkazal za enako kompleksnega kot je bil prejsnji sistemski. Potem bojo pa izumili novi layer na tega in lazanja bo vedno debelejsa.
Kdor je imel že prej vse to porihtano, mu Cloud in DevOps ne doprinese praktično nič. To dvoje ponavadi pomeni samo overengineered, overcomplex in na dolgi rok, dražji IT.
Tocno tole. Razlog za cloud je, da se je pojavilo kupe programerskih analfabetov, ki niso videli dlje od browserja, znanja jim je manjkalo na vseh podrocjih (tudi v browserju) zato so na vse pretege hvalili tisto kar je nekdo naredil namesto njih - sistemsko administracijo, o kateri niso imeli blage veze, bom spekuliral, za nauciti pa so bili preleni, prezabiti, ali pa so prisli v foh sluzit iz kaksnih ekonomskih (ipd) smeri. Zraven je nekaj naredil se hype in google naviastvo (gmail) in smo kjer smo.
S tem, da administracija clouda postaja vedno bolj kompleksna (AWS, Microsoft in Google!), kar je popolnoma logicno, saj so potrebe ljudi razlicne in kmalu se bo novi layer narejen okrog sistema izkazal za enako kompleksnega kot je bil prejsnji sistemski. Potem bojo pa izumili novi layer na tega in lazanja bo vedno debelejsa.
No, no. Spij si kozarec hladne vode, ne rabiš tako po folku sekati. Mimogrede, jaz imam 20+ let svojo lastno infrastukturo. Začeli smo z Linuxom na disketah, kernel je bil mislim da.
Spomnim pa se, da sem imel kup enih kompanjonov, sodelavcev, partnerskih firm, sosedov na vratih, ki so bili web oblikovalci, programerji. Imel sem svojčas 40+ sodelavcev, v bistvu podrejenih meni, kjer se nihče ni hotel ukvarjati z umazanimi, smrdljivimi, lepljivimi detajli požarnih zidov, NAT tabel, IP slotov, DOS atakov, DDOS atakov. Teh rezultatov nihče (stranka) ni videl, zato jih posledično nihče ni cenil. Vsi programerji, noben sistemski administrator.
Imel pa sem enega kolega, ki je sedaj celo doktor znanosti (iz informatike), ki se je pa točno s tem rad ukvarjal. Zanj nič ni bilo lepšega, kot dobro uštiman Cisco Catalyst switch in VLANi na požarnem zidu. On je naredil tako konfiguracijo switcha, da so se postavke v konfiguraciji celo rimale(!). Na žalost pa je bil kar nekaj let celo v osebni stiski, ker ni mogel dobiti (solidne) službe, bil je neke vrste introvert, svoje znanje je cenil, samo drugi ga niso. Sicer sedaj neko službo ima, samo sem globoko prepričan, da zna več, kot dobi plače.
Tako je to pač, sistemske zadeve so slabo vidne, pa posledično nihče noče imeti s tem opravka. Naklikati nekaj na cloudu je enostavneje.
Sicer pa sem sigurno 5+ let osebno vzdrževal nekaj mrež po Sloveniji, komericalno sicer, vendar nikoli za neko realno ceno. Vedno sem imel problem zaračunati postavke kot je uštimavanje požarnega zidu, ethernet stikala, mail serverja ipd. To se ni nikjer videlo, posledično se je videla neka indiferentnost, oz. odpor, ko je bilo potrebno potrditi urno postavko. Zato sem to delo opustil, ker pač če to nekdo ne ceni (in ni pripravljen plačati) potem pač naj ima zastonj, naj dela kar če. Če bopa crknilo, iz kakšnega koli razloga, si bo pa pač sam moral nekako uštimati.
Več ljudi bi se moralo ukvarjat z self-hostanjem raznih storitev. Že osnovne in srednje šole bi morale imet svoje strežnike za pošto, file-shating in ostale zadeve. Da se otrokom pokaže že od začetka, da se da bit samostojen na področju internetne tehnologije.
Ja, pa lasten vodnjak, pa lastno rafinerijo nafte.
Kot v starih časih!
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
No, no. Spij si kozarec hladne vode, ne rabiš tako po folku sekati.
Rabim, ker je bilo tega zadnjih 15-20 let premalo. Ne govorim o promilu tistih, ki vedo kaj delajo, govorim o ostalih 99% "foha", ki nima blage veze kaj dela. Zadeve kot instalirati svoj racunalnik, postaviti svoje okolje in poznati kako deluje web streznik, mail streznik, ajde s kupom copy pastanja iz raznih internetnih virov je osnovna higijena. Cloveka, ki programira brez tega niti zaposlil ne bi. Ne glede ali je infrastruktura na cloudu.
No danasnji trendi so drugi: "dajmo Murine sivilje prekvalificat v js \"programerje\"", samo da jih ni treba dosti placati.
Krasni novi svet oblačnih, pogosto "zastonjih" storitev, ki so skoncentrirane pri parih ponudnikih.
Seveda razumem, da vsak ne more imeti svojega strežnika za mail, koledar, deljenje datotek, ... In za množico ljudi je cloud sila priročen. Bi pa morala take uporabnike ščiti zakonodaja v smislu, da če ti ponudnik odpove gostoljubje, ti mora izročiti tudi vse podatke v ustreznih odprtih standardih. Brez stroškov za uporabnika in ogromne kazn za ponudnika, če bi hoteli kaj mutit.
Ja, pa lasten vodnjak, pa lastno rafinerijo nafte.
Kot v starih časih!
Ja, približno enako utopično je pričakovati, da bo imel vsak svoj vodnjak in samozadostni vrtiček (pa tovarno pralnih strojev in avtomobilov ...), kot da bo imel vsak Janez svoj mail strežnik ter vse ostalo.
Je pa pri teh debatah tako, da pogosto beremo, naj si Micka in Francelj postavita svojo infrastrukturo, ker bosta s tem neodvisna od zlobnih monopolov. A kaj več od usmeritve na iskalnik enega od monopolov (aka. "Google it") nista deležna.
Torej, če se držimo teme - ali so znalci pripravljeni podati navodila ali vsaj povezavo(e) na konkreten in preverjen postopek, kako naj si Micka in Francelj postavita svoj mail strežnik?
Je pa pri teh debatah tako, da pogosto beremo, naj si Micka in Francelj postavita svojo infrastrukturo, ker bosta s tem neodvisna od zlobnih monopolov. A kaj več od usmeritve na iskalnik enega od monopolov (aka. "Google it") nista deležna.
Torej, če se držimo teme - ali so znalci pripravljeni podati navodila ali vsaj povezavo(e) na konkreten in preverjen postopek, kako naj si Micka in Francelj postavita svoj mail strežnik?
Do Francke in Micke sploh prisli se nismo, zaenkrat smo pri vsaj osnovno tehnicno usposobljenemu kadru slo-techa, ki zna izbrskati informacije, ki ve kje jih najde, pa se mu ne da. Ker mora hrckariti na tekocem traku v fitnesu.
Nepomembna malenkost. Pa lasten reaktor naj postavi, pa lastno raketno izstrelišče.
Ja, pa brati, pisati in racunati mora znati, celo neke osnovne sile racunati in za povrh si moras misliti, neki kreteni bi to radi postavili za osnovo, da niti osnovne sole ne naredis brez tega. Skandal! ... aja.... ups...
(pha, kako si upa kdo sploh pomisliti, da bi moral leta 2020 homo sapiens vedeti kaj vec kot kot mu je bilo treba 1950. In morda da bi leta 2200 namesto hise nekdo res postavil lastno raketno iztrelisce - kar ni tezko, vaservaga, kovinska palica, 20m zice in avtomobilski akumulator pa si ready - samo toliko, da ti bo jasno, ce se ti to zdi "rocket science" Reaktor pa imas v kompostu za hiso, ergo, to ljudem le ni taka tezava - ce imajo voljo, tu pa se zacne PRAVA tezava)
Če moram sam skrbet za vse to, potem raje vsega tega NIMAM. Ja, bi znal, ampak nočem. Ne, ker sem len, ampak ker ta čas raje delam kaj bolj koristnega. Ali pa nič.
No, no. Spij si kozarec hladne vode, ne rabiš tako po folku sekati.
Rabim, ker je bilo tega zadnjih 15-20 let premalo. Ne govorim o promilu tistih, ki vedo kaj delajo, govorim o ostalih 99% "foha", ki nima blage veze kaj dela. Zadeve kot instalirati svoj racunalnik, postaviti svoje okolje in poznati kako deluje web streznik, mail streznik, ajde s kupom copy pastanja iz raznih internetnih virov je osnovna higijena. Cloveka, ki programira brez tega niti zaposlil ne bi. Ne glede ali je infrastruktura na cloudu.
No danasnji trendi so drugi: "dajmo Murine sivilje prekvalificat v js \"programerje\"", samo da jih ni treba dosti placati.
Tepeš napačnega osla, pa še senco si zgrešil. Jaz cloud (oblak) podpiram. Imam sicer svoj privaten oblak, samo oblake podpiram. Jaz to vidim tako, da se vračamo k mainframeom in vidim oblak kot en velik mainframe, za katerega skrbi nekdo usposobljen. Naj pojasnim: 1) Kot razvijalec in kot firma sem imel vedno težave, ko je bilo potrebno rešitev (aplikacijo) nekje instalirati. In tu se je vedno pojavil problem. Na to stranka ne računa, razen pač nekaj tistih zelo velikih. Pa še pri eni zelo veliki ljubljanski firmi sem svojčas postavljal mrežo v - garderobi. Potem pa pride še 24/7 dostop, alarm, klima, internet. Zdaj je drugače. Lahko hostajo pri meni, lahko na AWS, lahko si postavijo interni (self-hostani) cloud. 2) Imamo 24/7 internet, ki je prišel z broadbandom. Svojčas, ko so bile dial-up povezave, dejansko hostanje drugje ni bilo možno,razen največje firme so imele privat vode. Zdaj pa je lahko aplikacija hostana (skoraj) kjerkoli. To je napredek zagotovo.
Je pa še ena druga stvar, ko mi nekdo pride z demo AWS, ki skoraj nič ne stane, gmailom, ki nič ne stane. Vsakemu takemu rečem, da že vredu, da nič ne stane. Samo, da pa je stvar vredna natanko toliko, koliko si zanjo plačal. Nanjo se gre zanašati natanko toliko, koliko je vredna.
Če moram sam skrbet za vse to, potem raje vsega tega NIMAM. Ja, bi znal, ampak nočem. Ne, ker sem len, ampak ker ta čas raje delam kaj bolj koristnega. Ali pa nič.
Saj lahko plačaš nekomu da ti vse uredi po tvojih specifikacijah in glede na tvoje potrebe, ti pa medtem delaš karkoli drugega, kar bi raje počel. Od ukvarjanja z družino do službe, hobija, vseeno. To je čisto legitimen pristop.
Ni pa treba, da te storitve ljudje plačujejo s svojimi podatki, zasebnostjo in da se spravljajo v neke podrejene, enostranske odnose z multinacionalkami.
Morali pa bi posvetiti dovolj časa, da *informirano* izberejo ustreznega izvajalca in morali bi vložiti nekaj denarja v zameno, seveda. Ponavadi se tukaj zatakne... ampak ne pri vseh, da ne bomo tako črnogledi...
Ja, pa lasten vodnjak, pa lastno rafinerijo nafte.
Kot v starih časih!
Ja, približno enako utopično je pričakovati, da bo imel vsak svoj vodnjak in samozadostni vrtiček (pa tovarno pralnih strojev in avtomobilov ...), kot da bo imel vsak Janez svoj mail strežnik ter vse ostalo.
Imata zelo dober point. Po drugi strani pa je naslanjanje na korporativne monopole dokazano nevarno. Rešitev?
Hja, opcija je, da se ljudje povežejo med seboj. Jaz recimo določene storitve brezplačno zagotavljam kup kolegom. Oni pa meni kaj drugega.
Vprašanje je samo kako takšno sodelovanje skalirati...
Jaz recimo določene storitve brezplačno zagotavljam kup kolegom. Oni pa meni kaj drugega.
Se pravi, delaš na črno.
Saj lahko plačaš nekomu da ti vse uredi po tvojih specifikacijah in glede na tvoje potrebe, ti pa medtem delaš karkoli drugega, kar bi raje počel. Od ukvarjanja z družino do službe, hobija, vseeno. To je čisto legitimen pristop.
Ni pa treba, da te storitve ljudje plačujejo s svojimi podatki, zasebnostjo in da se spravljajo v neke podrejene, enostranske odnose z multinacionalkami.
No, in kater ponudnik e-maila in nekega diska v oblaku je "varen", zanesljiv, ne špionira, itd?
Reaktor pa imas v kompostu za hiso, ergo, to ljudem le ni taka tezava - ce imajo voljo, tu pa se zacne PRAVA tezava)