Nature - Kitajski znanstveniki so mišim v oko vbrizgali raztopino nanodelcev, ki pretvarjajo valovno dolžino svetlobe in tako živalim omogočili, da so videle v infrardečem delu spektra.
Človek zna do neke mere že presegati temo in v ta namen uporablja različne sisteme za nočno opazovanje. Toda ti potrebujejo električno napajanje ali pa določeno obstoječo jakost vidne svetlobe (na primer zvezdne), ki jo nato ojačajo. Zato potekajo tudi raziskave pasivnega zaznavanja infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče, med 700 nanometri in milimetrom. Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo v Hefeju na Kitajskem so razvili nanodelce, ki sevanje z valovno dolžino 980 nm vsrkajo in izsevajo nazaj pri 535 nanometrih, torej v območju zelene. Na te delce so pritrdili beljakovine, s katerimi se nato prilepijo na čepke in paličice v očesni mrežnici.
Nastalo raztopino so vbrizgali v mrežnico laboratorijskih miši in s skupino eksperimentov dognali, da so zares začele zaznavati infrardečo svetlobo. Njihova šarenica se je refleksno skrčila, ko so v oči posvetili z IR snopom. Ne le to; s testi v labirintu (klikni na video) so pokazali, da so živali lahko zaznavale tudi različne oblike, s katerimi so jih usmerjali skozi različne izhode. Raztopina je delovala približno deset tednov, preden jo je telo razgradilo in ni pustila zaznavnih stranskih učinkov.
Seveda je do "cepiva", s katerim bomo magično videli v temi, še zelo daleč. Nanodelci v poskusu vsebujejo različne potencialno nevarne snovi, kot je težka kovina Iterbij, zato Kitajci snujejo nove iz organskih elementov. Ni povsem jasno, koliko takšni dražljaji motijo opazovanje normalne zelene svetlobe. Kljub injeciranju neposredno v oko pa je metoda še vedno manj invazivna kot vsajanje elektrod v možgane, s katerimi so mišim IR zaznavo namontirali pred leti. In kar je trenutno edini način, če želimo kot kiborg prejemati dražljaje izven normalnega človeškega dosega.
Ni problema - natakneš si očala s filtri za vidno svetlobo, tako kot pri prvih nočnih opazovalnih napravah.
Zanimivo, da jim je taka stvar uspela. Pred leti sem razmišljal o zadevi, ki (domnevam) deluje na točno tak princip. Molekulo zadaneta dva fotona infrardeče svetlobe, nato pa izseva enega v vidnem območju. Idejo sem zavrnil kot nepraktično, ker se mi je zdelo, da je verjetnost zaporedja točno teh dogodkov zanemarljiva, tako da bi bil fluks vidne svetlobe za človeka nezaznaven. Jaz sem si zamislil stvar kot filter za očala, kar bi bilo precej manj učinkovito, kot direkten vnos v mrežnico. Tam oko zazna fotone, ne glede na to, v katero smer zapustijo molekulo. Zato domnevam tudi, da bi s tako modifikacijo videli vse do določene mere zamegleno, saj bi del fotonov molekulo zapustil vzporedno z mrežnico, kar bi zaznale sosednje receptorske molekule.
infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče
Potem ne moremo govoriti o tem, da vidimo v temi (odsotnost svetlobe), temveč o širjenju spektra, ki ga oči zaznavajo. IR svetloba je še vedno - svetloba.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče
Potem ne moremo govoriti o tem, da vidimo v temi (odsotnost svetlobe), temveč o širjenju spektra, ki ga oči zaznavajo. IR svetloba je še vedno - svetloba.
A ti to resno? Dej zamisli se, kaj si napisal, in čimprej zbriši, lol.
No ja roko na srce, če gremo iz 800nm na 1000nm (NIR), potem to ni ne vem kolikšen napredek. V temi se vidi malenkost bolje, je pa to še daleč od MWIR (3-8um) ali termalnega (7-15um) spektra. Pri slednjih dveh se pa v temi res lahko dobro "vidi".
infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče
Potem ne moremo govoriti o tem, da vidimo v temi (odsotnost svetlobe), temveč o širjenju spektra, ki ga oči zaznavajo. IR svetloba je še vedno - svetloba.
A ti to resno? Dej zamisli se, kaj si napisal, in čimprej zbriši, lol.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Tole je zelo zanimiva zadeva, ki jo sam vidim kot demonstracijo, kaj vse bo morda še mogoče. Na primer nanodelci v pljučih, ki bi absorbirali dodaten kisik in bi s tem omogočili, da bi oseba dlje zdržala brez vdiha. Ali ki bi razgrajevali strupe v vdihanem zraku. In tako naprej, možnosti so neomejene. Dobro so tole zastavili Kitajci.
Navadne miši so sicer res nočne živali, ampak ne vidijo IR svetlobe in imajo v bistvu relativno slab vid, kar se tiče ločljivosti in dosega (zato se dostikrat v teku kam zaletijo). Slabo vidijo že vidno rdečo, kaj šele IR. Imajo pa izbuljena zrkla, ki sprejmejo veliko svetlobe, zato nekaj bolje od človeka ponoči vidijo obrise.
Na primer nanodelci v pljučih, ki bi absorbirali dodaten kisik in bi s tem omogočili, da bi oseba dlje zdržala brez vdiha.
LOL, če boš mel v plučih nanodelce ki absorbirajo kisik, potem te ne bo noben več rešil
Ja seveda, točno to sem mislil.
No, dajmo dodat očitno: “nanodelce, ki bi absorbirali dodaten kisik in bi ga potem s kakšnim že prisotnim ali novim biološkim ali drugačnim mehanizmom po potrebi sproščali in s tem zagotavljali preskrbo telesa s kisikom”. A je zdaj razumljivo? Za posebne primere se občasno tudi dodatno potrudim.