Nature - Raziskovalci iz Hong Konga so napravili grob prototip umetnega očesa, ki ima prvič tudi sferično oblikovano retino z občutljivostjo, primerljivo človeški. Morebitna praktična raba je še daleč, toda iznajdba je zanimiva z vidika prikaza tehnološke zahtevnosti, oziroma ovir, ki jih bo še treba preseči, preden bomo dejansko dobili prava bionična očesa.

Glede na to, da senzorji v telefonih že dosegajo stomegapikselne ločljivosti, bi laično menili, da so na področju očesne protetike svetlobna tipala še najmanjši problem in da se strokovnjaki ta hip najbolj ukvarjajo z izzivom pošiljanja signalov v možgane. Pa ni povsem tako. CCD senzorje znamo dobro izdelovati v ploski obliki, ne pa tudi krogelni - ko plast takšnih tipal ukrivijo, izgubi enakomerno porazdeljenost in s tem visoko nativno ločljivost. Dokler smo zadovoljni z zunanjim zajemom slike, ki je vgrajen na primer v očala, to ni večji problem, toda če želimo vsadke v celoti spraviti v očesno zrklo, pristop ne zadošča več. Na...

The Verge - Elon Musk je na prvi javni predstavitvi Neuralinka, svojega podjetja za razvoj vmesnikov med možgani in računalnikom, pokazal robota za kirurško vsajanje mehkih elektrod v možgane in napovedal prve eksperimente na ljudeh že v prihodnjem letu.

Vstavljanje elektrod v človeške možgane je v tem stoletju že postala stalna praksa pri zdravljenju nekaterih tegob, na primer epilepsije in Parkinsonove bolezni. Vrhunec takšnega sporazumevanja med možgani in stroji danes predstavlja grob nadzor preprostih robotskih okončin, pa še to zgolj v eksperimentalnem okolju. Od pravega vmesnika med možgani in računalnikom, ki bi znal operirati s kompleksnimi podatki, nas loči še dosti znoja in potrebnih tehnoloških prebojev. Ravno to pa je...

STAT - Raziskovalci iz New Yorka so razvili prvo eksperimentalno verzijo slušnega aparata, ki lahko s pomočjo opazovanja možganov ojača natanko tiste glasove v okolici, na katere se želi posameznik osredotočiti.

Pametni slušni pripomočki bodo bržkone naslednja velika zgodba pri gadgetih in med drugim dobivajo različne zmogljivosti filtriranja signala, na primer odstranjevanje prometnega hrupa. Najnaprednejše inačice je mogoče natrenirati, da ojačajo znane glasove, na primer tiste družinskih članov. Toda nobena naprava doslej še ni prišla blizu zmogljivosti naših možganov, da hipno med množico neznanih glasov izberejo točno določene in se nanje osredotočijo, sosednje pa odstranijo. Tako denimo zdrav človek na hrupni zabavi lahko posluša naključne pogovore, medtem ko naglušen tega ne more, saj slušni aparati ne znajo selektivno...

Nature - Kitajski znanstveniki so mišim v oko vbrizgali raztopino nanodelcev, ki pretvarjajo valovno dolžino svetlobe in tako živalim omogočili, da so videle v infrardečem delu spektra.

Človek zna do neke mere že presegati temo in v ta namen uporablja različne sisteme za nočno opazovanje. Toda ti potrebujejo električno napajanje ali pa določeno obstoječo jakost vidne svetlobe (na primer zvezdne), ki jo nato ojačajo. Zato potekajo tudi raziskave pasivnega zaznavanja infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče, med 700 nanometri in milimetrom. Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo v Hefeju na Kitajskem so razvili nanodelce, ki sevanje z valovno dolžino 980 nm vsrkajo in...

Nature - Znanstveniki radi tekmujejo in eno izmed zanimivih področij za merjenje moči je priprava črnih pigmentov. V nasprotju z razširjenim prepričanjem je pripraviti resnično črno barvo, ki ne odbila skoraj nič svetlobe, izjemno težko. Raziskovalci iz Saudove Arabije so izdelali material, ki v zelo širokem območju 400-1400 nm absorbira 98-99 odstotkov vpadlih fotonov, kar je približno četrtino bolje od vseh ostalih znanih materialov. O odkritju poročajo v Nature Nanotechnology.

Barve vidimo, ko naše oči zadenejo fotoni različnih valovnih dolžin med 400 in 800 nm. Barve se delijo na monokromatske, ki jih sestavljajo fotoni ene same valovne dolžine, ter polikromatske, ko naše oči zadenejo fotoni različnih valovnih dolžin. Če spekter vsebuje vse valovne dolžine vidne svetlobe, barvo zaznamo belo. In nasprotno, če fotonov skoraj ni, vidimo črno. Črne vidimo snovi, ki...

Nobelove nagrade - Na sredini tedna razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad smo izvedeli, kdo prejme Nobelovo nagrado za kemijo. Za razvoj fluorescenčne mikroskopije so nagrajeni Američan Eric Betzig, Nemec Stefan W. Hell in Američan William E. Moerner. S svojimi odkritji so omogočili razvoj nove veje optične mikroskopije, ki omogoča vpogled v strukture, ki so manjše od valovne dolžine vidne svetlobe.

Več kot sto let je v mikroskopiji veljala dogma, ki jo je leta 1873 postavil Ernst Abbe in ki pravi, da ni mogoče opazovati predmetov, ki so manjši od polovice valovne dolžine svetlobe. Za vidno svetlobo to pomeni, da je meja okrog 200 nanometrov. Mejo bi lahko pomaknili niže z uporabo svetlobe krajše valovne dolžine, a ima ta že višjo energijo in...

Hack A Day - Patrick Priebe se je naveličal zgolj gledati znanstvenofantastične filme, kjer se dobri in zli borijo z laserskimi pištolami, zato je sam izdelal svojo. Njegova naredi sam pištola meri 32 cm, tehta 850 gramov in, najpomembneje, sproži megavaten laserski žarek z valovno dolžino 1064 nm (infrardeči del spektra), ki traja 100 ns. Pulz laserske svetlobe se na razdalji tri metre razprši do 5 mm v premeru. Uporabljene so leče BK7 in laser Nd:YAG. Potrebno energijo zanj dostavijo kondenzatorji, ki se v približno štirih sekundah napolnijo iz štirih litij-ionskih baterij 14650. Z enim polnjenjem baterij moč ustreliti petdesetkrat.

Za gradnjo naprave, ki prežge plastiko in tanjše kovine, je Priebe porabil 70 ur. Sedaj gradi drugo, ki bo...

BBC - Slabo leto po objavi teoretičnega članka v Physical Review Letters, v katerem so raziskovalci z Univerze Yale opisali delovanje teoretičnega antilaserja, so ga tudi v praksi zgradili. Skupina znanstvenikov z Yala je namreč predstavila popolni koherentni absorber (coherent perfect absorber), kakor so antilaser poimenovali.

Antilaser absorbira koherentno svetlobo določene valovne dolžine, medtem ko jo laser oddaja. Raziskovalci so infrardeči žarek iz titan-safirjevega laserja razdelili v dva snopa, ki sta po različnih prepotovanih poteh prispela vsak s svoje strani na mikrometer debele silicijeve rezine.

Ob primerni postavitvi je silicij vsrkal vso svetlobo in prejeto energijo oddal kot svetlobo ali električni tok....

New Scientist - Načrt je tak, da bi viruse, ki lahko prodrejo v celice, natovorili z zlatom. Zlato bi tam (še vedno v virusu) poskrbelo za Ramanovo sipanje zelene laserske svetlobe. Manj kot milijoninka fotonov se udeleži tega dogajanja, vendar se zaradi zlatih nanodelcev tako ojača, da se bo notranjost celice in dogajanje v njej lepo pokazalo. Da ga bo mogoče posneti z resolucijo 30 nanometrov. Dobili bomo posnetke virusov in celic, natančne kot bi posneli notranjost hiše s centimetersko natančnostjo! Novica.

Teoretično ozadje.