theguardian.com - V nizozemskem mestu Zwolle so odprli trideset metrov dolg testni odsek kolesarske steze, napravljen iz predelane odpadne plastike.
Evropska unija se je pred kratkim odločneje spopadla z odpadno plastiko, ki je v povprečju recikliramo le okrog desetino - predvsem zato, ker se ti postopki v splošnem ne izplačajo. Nov način ponovne uporabe teh materialov utegnejo biti vozne podlage. Nizozemsko podjetje KWS je v navezi z naftnim konglomeratom Total in proizvajalcem cevi Wavin razvilo nadomestek za asfaltno oziroma betonsko podlago, ki ga 70-procentno sestavlja predelana odpadna plastika, preostanek pa polipropilen.
Pred dnevi so v nizozemskem mestu Zwolle odprli prvi, 30-metrski odsek kolesarske steze, enake pa postavljajo ali načrtujejo še v nekaj sosednjih krajih. Podlago sestavljajo v tovarni napravljeni votli moduli, v katere je možno vgraditi cevi in razne senzorje za meritev prometa, odtoka deževnice ter podobnega. Ker naj bi bil material trikrat trpežnejši od asfalta in trikrat cenejši za montažo, avtorji ideje upajo, da pilotski projekt ne bo pokazal resnih težav in bodo lahko pristop prenesli še na ceste.
Ker je tudi proizvodnja betona in asfalta odgovorna za nezanemarljiv izpust toplogrednih plinov, bi s tem morda ubili dve muhi na en mah. Obstaja pa tudi resna kritika plastičnih stezic, s katero se inženirji zdaj soočajo: bojazen, da bi delci plastike, ki bi odpadli s podlage, lahko onesnažili okolje in podtalnico.
Ste pa res pametnjakovici. A vi veste kaj je odpad in koliko stane odpad? Pred blokom sem naletel na odpad. Nisem si ga upal vzet ker ni blo cene gor in sem se bal da je 3x drazji od betona. Lol
Ste pa res pametnjakovici. A vi veste kaj je odpad in koliko stane odpad? Pred blokom sem naletel na odpad. Nisem si ga upal vzet ker ni blo cene gor in sem se bal da je 3x drazji od betona. Lol
Ko nekaj vržeš v zabojnik za smeti je to last reciklažnega podjetja v tvojem okolišu (koncesionar). Glede na tip plastike, ki je primeren za take plastične ceste je to lahko kar konkreten problem.
Problem pri odpadni plastiki je, da je več vrst plastike pomešane v odpadu ter jih je težko ločiti in še predrago (ročno ločevanje po oznakah na izdelkih). Takšna mešanica je v praksi neuporabna, vsaj za današnje razmere. V zadnjem času so v EU začeli iskati rešitve za odpadni plastiko, ker so Kitajci štopali uvoz, v EU se pa polnijo zbirališča odpada. Tako da cena ni edini faktor "recikliranja", ampak tudi to, kam spraviti to plastiko.
Aham, zgolj ugibam pa sicer da je najbrž težava v tem, da je material pa ene 10-50x dražji od asfalta.
Nothing to see there, move along...
Ker naj bi bil material trikrat trpežnejši od asfalta in trikrat cenejši za montažo ...
Točno tako. Takoj ko začneš poudarjati nepomembne primerjave (kar trpežnost na kolesarskih stezah ni pomembna, cena montaže tudi ni visoka) lastne cene pa ne poveš, potem hitro veš koliko je ura...
To je hud udarec hipotezo o velikih ekstra dimenzijah. Je pa ta zgolj ena od mnogih, predvsem pa druge predpostavljajo dodatne razsežnosti drugačnih tipov. V različnih teorijah strun tako nastopa veliko zelo majhnih, a tamkajšnje teoretike je v nejevoljo pognalo že več eksperimentov iz Cernovega Velikega hadronskega trkalnika.
Včasih so umetne koralne grebene delali iz odpadnih gum in so po določenem času pogruntali, da to ni ravno najboljša stvar. Podobne probleme vidim tukaj.
Meni se zdi prav dobra ideja. Namesto da kuriš , prekrivaš z zemljo , jo raje koristno skladiščiš ( po voznih poteh ) in imaš pod nadzorom . Zagotovo je veliko boljša od asfalta. Doma sem v garaži stran vrgel kovinske pokrove kanalizacijskih in vodovodnega jaška . Nadomestil sem jih z pokrovi mešanico plastike in mivke ( iz enakega materiala so narejeni ležeči policaji ) Prodajajo jih v Kopru ali Izoli . BOMBA !!! Zdrži pritiska 10 ton , absorbira hrup , ne prevaja toplote ( na železnih se je delal kondenz z kanalizacijskimi plini in razjedal železo ) ,kislinsko so odporni , ne potrebujejo barvanja , so lepi , na otip so prijetni (topli- čez imam telovadno peno- tatami za mali fitnes ) tako da ne bit tako skeptični
Problem pri odpadni plastiki je, da je več vrst plastike pomešane v odpadu ter jih je težko ločiti in še predrago (ročno ločevanje po oznakah na izdelkih). Takšna mešanica je v praksi neuporabna, vsaj za današnje razmere.
Recimo tole. Tukaj notri je vse zmleto, tudi alu folija, piksne, ki niso prišle na pravi tekoči trak in podobno...
Problem pri odpadni plastiki je, da je več vrst plastike pomešane v odpadu ter jih je težko ločiti in še predrago (ročno ločevanje po oznakah na izdelkih). Takšna mešanica je v praksi neuporabna, vsaj za današnje razmere. V zadnjem času so v EU začeli iskati rešitve za odpadni plastiko, ker so Kitajci štopali uvoz, v EU se pa polnijo zbirališča odpada. Tako da cena ni edini faktor "recikliranja", ampak tudi to, kam spraviti to plastiko.
Aham, zgolj ugibam pa sicer da je najbrž težava v tem, da je material pa ene 10-50x dražji od asfalta.
Nothing to see there, move along...
Ker naj bi bil material trikrat trpežnejši od asfalta in trikrat cenejši za montažo ...
Za kolesarje je vseeno, lahko majo dober kolovoz pa zdrzi 200 let. PS: makedam je najcenejsi, tist iz naravne zemlje obdan z travico, ki nastane po veckratni uporabi poti naj nardijo rajsi gorska kolesa in primerne gume za tako cesto iz recikliranega materiala
Problem plastike (natančneje plastične embalaže za enkratno uporabo) je treba rešiti pri izvoru!!!
Vsekakor je prav da se rešuje oba problema, tako pri izvoru kot pri reciklaži. Ta gonja proti uporabi vrečk lahko doseže samo nek omejen rezultat, poglejte kaj vse vržete v kanto za embalažo poleg vrečk. Se mi zdi da so komunale želele preveč ugoditi folku in imajo sedaj velik problem s pomešano in zasvinjano embalažo, ki je ne morejo dobro ločiti in reciklirati. Če je to zares problem naj pa še podražijo odvoz smeti oz. naj bolj točno merijo koliko smeti producira posamezno gospodinjstvo, se bo tako hitre kaj rešilo.
Sicer pa nekdo je podajal neke nemške linke za izdelke iz reciklirane plastike, tudi v Sloveniji sem na hitro našel eno firmo, razmišljam da bi naredil ograjo okrog vrta iz tega: http://cortinaplast.si/
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Skoraj nobeden, ki dela izdelke iz reciklirane plastike, ne napiše, koliko % je v izdelku nereciklirane plastike in raznih dodatkov za izboljšanje lastnosti (da se omogoči sploh izdelava izdelkov). Sicer je pa ok, da se trudijo v tej smeri.
Z reciklažo na izvoru je večinoma tako, da se reciklat dodaja pri brizganju sveže plastike do določenega % (le-ta je različen, maksimalno je nekje do 10%). Gre pa tukaj za reciklat iz lastnih virov (dolivki, škartni kosi), kjer še ni prišlo do kontaminacije s kakimi nečistočami (na to se mora še posebej paziti pri mletju plastike, da je mlin čist). Obstajajo seveda tudi izdelki, ki se proizvajajo iz 100% reciklata, ki je pa ali iz lastnega izvora, ali pa se kupuje pri firmah, ki drugače dobavljajo svežo plastiko. Le-te seveda tudi garantirajo določene lastnosti (navadno je problem slabša žilavost materiala).
Kaj pa je narobe z razgradljivimi vreckami? Zakaj industrija ne forsira malo vec tega ? Saj obstajajo alternative iz papirja, skroba itn.
1. Ker se lažje strgajo oz. spuščajo, če se ti recimo polije mleko ali daš mrzlo piksno noter, pa kondenzira. 2. Dražje? za izdelavo. 3. Težje neprodušno zapreš. 4. Tudi te zadeve niso ekološko tako učinkovite, kot ponovna uporaba (ne reciklaža) že uporabljene vrečke/druge pakunge. Recimo plastična vrečka iz Mercatorja zdrži vsaj 10 nakupov, če noter ne naložiš preveč. Pomoje bi več naredili za okolje, če bi eno plastično vrečko uporabili 10x/20x/50x, nato pa reciklirali, kot pa vsakič novo papirnato/iz škroba. Bi pa zagotovo bilo bolje vsakič novo papirnato/iz škroba, kot pa vsakič novo plastično.
TL;DR verzija: proizvajalci in uporabniki plastične embalaže vlagajo keš v promocijo recikliranja, da bi odvrnili pozornost od dejstva, da proizvajajo preveč.
>Recimo plastična vrečka iz Mercatorja zdrži vsaj 10 nakupov, če noter ne naložiš preveč. zelo nizka ocena, tiste belo rdeče vrečke zdržijo zelo dolgo
Ja, ocena je res zelo nizka. Pa vseeno, tudi če bi zdržala samo 10 nakupov, bi s tem OGROMNO naredili za okolje. 10x manj bi se jih porabilo.
Te vrečke bi morale stati 5EUR, ne pa 10 centov. Bi se pač naučili, da bi vrečke nosili s sabo. Saj če tankaš bencin za v kosilnico ali motorko, tudi ne kupiš vsakič nove posode za gorivo. Pri vrečkah smo se razvadili, da jo dobiš za tistih 10 centov.
No, jaz sem se tudi odvadil tega in uporabljam Hoferjeve vrečke iz blaga. Približno eno leto jih s punco že uporabaljava redno, pa skoraj nimajo znakov obrabe, razen tega, da niso več bleščeče čiste. V avtu imam stalno dve takšni vrečki, če gremo pa po večjih nakupih, pa še doma kakšno uzamem.
Zelo me moti tudi odnos do vrečk v lekarnah. To ti jo kar dajo pa zložijo noter stvari. Moram vedno reči, da imam svojo in da je ne rabim. K sreči imajo vsaj papirnate, ne plastične.
Potrošniško razvado je vedno težko spremeniti, nakupovalne vrečke so samo vrh te gore smeti, poglejte v svojo kanto za embalažo, vrečk je tam še najmanj, kje je mleko, jogurt, meso, kruh... nas je v familiji 4+2 in imamo 120l kanto za embalažo en mesec, s tem da večje kose vozim ločeno v zbirni center, upam da vsaj tam gredo v primerno reciklažo. Ne vem ali je to velika poraba plastike ali ne?
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Potrošniško razvado je vedno težko spremeniti, nakupovalne vrečke so samo vrh te gore smeti, poglejte v svojo kanto za embalažo, vrečk je tam še najmanj, kje je mleko, jogurt, meso, kruh... nas je v familiji 4+2 in imamo 120l kanto za embalažo en mesec, s tem da večje kose vozim ločeno v zbirni center, upam da vsaj tam gredo v primerno reciklažo. Ne vem ali je to velika poraba plastike ali ne?
Seveda bo plastika vedno ostala. Mleko recimo pogosto kupim na mlekomatu, kjer se natoči v steklenico za večkratno uporabo, ne v tetrapak. Tudi jogurte bi lahko pakirali v steklene lončke (frutek style). Bi pa MORALI prodajalci biti zadolženi za to, da te steklene lončke tudi vzamejo nazaj in jih znova uporabijo. Tako kot flaše od pira. Enako bi moralo veljati za vse steklene izdelke. Ogromno vina se proda v nepovratnih steklenicah, viskiji in ostale pijače, ki niso v standardnih steklenicah. Tudi piva kot so Heineken in sokovi kot je Coca-Cola. Te steklenice bi proizvajalec pijače moral z zakonom odkupiti in jih znova uporabiti. Ogromno bi se dalo narediti, da ne bi bilo toliko plastike. Je pa res, da ne bi bilo več tako enostavno, kot je zdaj.
Steklo mislim, da ni problematično za reciklažo, je energetsko potratno to vedno znova taliti, ampak direkt okolju pa steklo ne dela take škode, ali pač?
Sicer pa tudi mi hodimo na mlekomat in včasih tudi doma naredimo jogurt, ampak vedno pač ne znese.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Mikro plastika. Že sedaj so v prometu tudi delci gume, zavornih oblog, olj, maziv in goriv po cestah.
Tole bi bilo mnogo bolje, da se zažge in nato uporabi pepel za ceste. Tole ni nič drugega, kot deponija plastike. Raje imam deponijo pepela, kot plastike.
.