Phys.org - Raziskava, v kateri so združili moči University of Maryland, State University of New York in Nasin Goddard's Space Flight Center je ugotovila, da je rast novih gozdov na našem planetu več kot nadomestila drevesa, ki so padla pod človeško roko. Natančneje za 7,1 %. Ugotovitve so seveda v navzkrižju s splošnim prepričanjem, da se globalna poraščenost zmanjšuje, saj smo v zadnjih desetletjih precej dobro obveščeni o tem, kako smo uspeli opustošiti deževne gozdove.
Raziskovalci so pri tem uporabili podatke šestnajsterice vremenskih satelitov, pridobljene med leti 1985 in 2016. V tem obdobju je po njihovih ugotovitvah površina novozaraslih območij relativno presegla površine posekanih gozdov za 2,24 milijona kvadratnih kilometrov, kar predstavlja združeni površini ameriških zveznih držav Teksasa in Aljaske skupaj. Se pa primerjani površini, torej posekana in pogozdena, geografsko ne pokrivata; kot rečeno, človeštvo največ seka v tropih, največ novih gozdov pa je zraslo tam, kjer je bila površina prej gola, denimo v puščavah, območjih tundre, gorah, pa tudi v mestih.
Za precejšen delež, okoli 60 % novozaraslih površin, je prek pogozdovanja zaslužen človek, zlasti v Aziji in delih Afrike, za preostali del pa samo posredno oz. je za to poskrbela narava sama. Globalno segrevanje je namreč povzročilo dvig drevesne meje, torej nadmorske višine do katere še lahko uspeva gozd, gozdovi pa so zaradi izsušitve lahko začeli zaraščati tudi obsežne predele tundre. K zaraščanju pa je prispevala tudi urbanizacija oz. opuščanje farm v ZDA in Rusiji.
Glavni razlog, zakaj se krčijo tropski gozdovi in zaraščajo gozdovi v razvitih državah je en sam: bogastvo narodov.
Bogate in razvite države so že dosegle to točko, po kateri se zmanjša potreba po gozdu in posledično se tudi več površin zaraste. Revne pa si tega ne morejo privoščiti in pač krčijo, krčijo in krčijo za namen kmetijstva in gozdarstva, kar vodi vn jihovo preživetje.
Da se bo trend obrnil je potrebni čimprejši skok iz revščine v bogastvo, potem se bo tudi v teh državah zgodil obratni učinek - zaraščanje gozdnih površin.
- ta slika lepo prikazuje tisto veliko razliko med razvitimi in nerazvitimi državami.
sj če se pogleda kako noro nekatere države leta in leta pogozdujejo potem ta panika okoli podiranja dreves ne pije vode...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Sicer ni ravno on-topic, ampak se bojim, da je takšna informacija podarjen đekpot ameru trumpu. Sedaj bo imel še en izgovor več za svoja dejanja... Je pa tako, da ob zadostni leseni masi lahko marsikateri plastični izdelek zamenjamo za lesenega. Že v gospodinjstvu imamo možnosti na pretek...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Trend je jasen že nekaj časa. Z razvojem družbe se gozdovi širijo. Obdeluje in poseli se dobre lokacije, ostalo preraste mati narava. Vse se vedno bolj centralizira v mesta, tako da ima narava zadosti maneverskega prostora. Lesa se manj porabi v moderni družbi, saj je ogrevanje na drva ogromen porabnik, ki pa na srečo odhaja na smetišče zgodovine. Že stokrat povedano, napredek bo rešil probleme in ne neke ekofašistične omejitve. Seveda znamo ukinit plastiko in nadomestit z "lesenimi" materiali v razvitem svetu, samo zato ker v Aziji in Afriki ni razvoj na primernem nivoju in so reke še kante za smeti.
Glavni razlog, zakaj se krčijo tropski gozdovi in zaraščajo gozdovi v razvitih državah je en sam: bogastvo narodov.
Bogate in razvite države so že dosegle to točko, po kateri se zmanjša potreba po gozdu in posledično se tudi več površin zaraste. Revne pa si tega ne morejo privoščiti in pač krčijo, krčijo in krčijo za namen kmetijstva in gozdarstva, kar vodi vn jihovo preživetje.
Da se bo trend obrnil je potrebni čimprejši skok iz revščine v bogastvo, potem se bo tudi v teh državah zgodil obratni učinek - zaraščanje gozdnih površin.
- ta slika lepo prikazuje tisto veliko razliko med razvitimi in nerazvitimi državami.
Saj v Afriko že desetletja pošiljamo miljarde, pa še zmeraj niso bogati. Hmm, le v čemu je razlika med zemljo v Afriki in Evropi? Le kdo bi vedel.
Ni čisto tako. Vso to pomoč, ki jo dobi Afrika, smo mi sposobni zapraviti za nekaj kilometrov železnice in kakšne stopnice, pa smo samo ena micena točka na precej velikem zemljevidu.
Ja pošiljamo jim humanitarno pomoč ; ne gospodarske da bi se pri njih ustvarjala nova delovna mesta. Dobiček ne ostaja v Afriki pač pa gre ven ; še posebej ko gre za dobiček ustvarjen iz naravnih bogastev Afrike. Ta pomoč je ravno dovolj da Afrika ne pade v apokaliptično stanje. Kar seveda ne bi koristilo zahodnjaškim vojnim dobičkarjem ki se mastijo na račun naravnih bogastvih Afrike. Je pa še vedno življenje tam polno pomanjkanja. Ta pomoč je res pljunek v morje glede na to koliko bi lahko prispeval. Je pa tud neki res; tm je korupcija tako velika da samo povečat sredstva za pomoč Afriki ni dovolj.
Glavni razlog, zakaj se krčijo tropski gozdovi in zaraščajo gozdovi v razvitih državah je en sam: bogastvo narodov.
Bogate in razvite države so že dosegle to točko, po kateri se zmanjša potreba po gozdu in posledično se tudi več površin zaraste. Revne pa si tega ne morejo privoščiti in pač krčijo, krčijo in krčijo za namen kmetijstva in gozdarstva, kar vodi vn jihovo preživetje.
Da se bo trend obrnil je potrebni čimprejši skok iz revščine v bogastvo, potem se bo tudi v teh državah zgodil obratni učinek - zaraščanje gozdnih površin.
- ta slika lepo prikazuje tisto veliko razliko med razvitimi in nerazvitimi državami.
Zanimivo da je Avstralija kljub razvitosti in bogastvu tako mačehovska ko gre za gozdove. Sramota.
Za 7.1%. Da se to postavi v kontekst bi bilo potrebno narediti se eno studijo koliko bolj onesnazeni smo v istem obdobju in koliko manj zivalskih vrst na racun posekanja gozdov imamo v istem obdobju.
Glavni razlog, zakaj se krčijo tropski gozdovi in zaraščajo gozdovi v razvitih državah je en sam: bogastvo narodov.
Bogate in razvite države so že dosegle to točko, po kateri se zmanjša potreba po gozdu in posledično se tudi več površin zaraste. Revne pa si tega ne morejo privoščiti in pač krčijo, krčijo in krčijo za namen kmetijstva in gozdarstva, kar vodi vn jihovo preživetje.
Da se bo trend obrnil je potrebni čimprejši skok iz revščine v bogastvo, potem se bo tudi v teh državah zgodil obratni učinek - zaraščanje gozdnih površin.
- ta slika lepo prikazuje tisto veliko razliko med razvitimi in nerazvitimi državami.
Ta slika mi samo pove, da bogate državo gozdarijo v revnih državah, zato jim pri sebi ni potrebno.
Trend je jasen že nekaj časa. Z razvojem družbe se gozdovi širijo. Obdeluje in poseli se dobre lokacije, ostalo preraste mati narava. Vse se vedno bolj centralizira v mesta, tako da ima narava zadosti maneverskega prostora. Lesa se manj porabi v moderni družbi, saj je ogrevanje na drva ogromen porabnik, ki pa na srečo odhaja na smetišče zgodovine. Že stokrat povedano, napredek bo rešil probleme in ne neke ekofašistične omejitve. Seveda znamo ukinit plastiko in nadomestit z "lesenimi" materiali v razvitem svetu, samo zato ker v Aziji in Afriki ni razvoj na primernem nivoju in so reke še kante za smeti.
Ko si že tako razgledan in podložen boš najbrž lahko nekaj povezav prilepil do tega, kajne? Generalno gledano, ne eno mestno državico. In seveda mora biti jasno razvidno, da se brez izkoriščanja Afrike tisto področje ne bi razvilo. Bo šlo? Bom počakal.
Ko si že tako razgledan in podložen boš najbrž lahko nekaj povezav prilepil do tega, kajne? Generalno gledano, ne eno mestno državico. In seveda mora biti jasno razvidno, da se brez izkoriščanja Afrike tisto področje ne bi razvilo. Bo šlo? Bom počakal.
Na hitro si lahko pogledaš kar tu Economic history of Africa @ Wikipedia . O prvem večjem izkoriščanju afriških ljudstev in surovin lahko govorimo za časa rimskega imperija (kasnejšo kolonizacijo menim da vsi poznamo in o njej ne rabimo razglabljati). Pred tem imaš po celem kontinentu razdrobljene mestne države, ki so bile bolj ali manj enako razvite kot evropski ekvivalenti.
Zdaj pa pospravi tvoj prikriti rasizem preden pride še bolj na plan...
Jaja, rasizem, še za janšista me označi, da bo bolj vžgalo.
Am, vseeno recimo ne vidim povezave med tem tvojim linkom in recimo antičnimi filozofi in matematiki. Pa stavbami. Ker si bolje podložen, mi prosim našteješ recimo 5 velikih mislecev in matematikov iz Konga in Burkine? Nekaj svetovnih čudes iz Namibije? Ali tega pač niso mogli narediti, ker so jih antični Grki okupirali?
Indijanci v Ameriki tudi nekako niso bili na istem kot evropski kolonizatorji? Kdo je pa njih izkoriščal? Ko so prvi evropski raziskovalci hodili po raznih otočjih širom sveta tudi niso naleteli na Wakando ampak zgolj primitivna ljudstva (ljudožerce celo).
In pusti rasizem doma v omari, to so čisto navadna dejstva.
Sigurno, da ne zaradi barve njihove kože, temveč zaradi vsebine njihovih možganov. Medtem, ko so bile nekatere države sesute do tal, pa so se potem postavile na noge, nekatere pa so precej dolgo furale komunizem in so danes med najmočnejšimi na svetu, so pač še nekatere države, kjer kljub vsemu tehnološkemu napredku same niso sposobne napredovati. Sej razne Srbije, Moldavije, Albanije in podobne države niso imele kolonij, nekatere afriške niso bile nikoli kolonizirane in tako naprej, pa je danes ogromna razlika. Ampak histeriki boste spet trdili, da je vsaj 86 spolov in samo 1 rasa na svetu, s čimer se seveda strinjam. Naj začnejo delat malo na vsebini njihovih možganov, pa se bo tudi kvaliteta življenja dvignila. V glavnem še ena brezveznih debat, zrelih za čim prejšni zaklep. Bogi podsaharski Afričani in ljudje iz Haitija seveda niso nič krivi, ampak samo in nujno bel človek, ki jih je koloniziral. Beli človek, šovinizem, krščanska vzgoja, to so krivci, da gre v Afriki slabo in da so različne živalske vrste različno inteligentne. Na isto foro, kot ženski in moški možgani nimajo veze s spolovilom, ampak z velikostjo glave. Če je glava manjša, so ženski možgani, saj imajo ženske manjše glave. Sicer ne vse, kot pri dvojčkih, ampak to nima veze.
Ne zaradi barve njihove kože, pač pa zaradi interesov 1. sveta in posledičnega izkoriščanja.
Saj tudi mi smo lon-posel država za Nemčijo, Francijo in druge, pa ne zaostajamo bistveno za njimi. Nas pa bogatejše države ne izkoriščajo? Nimajo interesov pri nas? Sicer pa - kaj so počeli Afričani na stotisoče let, preden so se njihovi daljni sorodniki vrnili z napredno tehnologijo (tako vojaško kot civilno)? Pojdi si v živo in od blizu pogledat njihovo mentaliteto, pa ti bo vse jasno.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
