BBC - Na Mednarodni vesoljski postaji so v decembru pekli čokoladne piškote, kar je sploh prvi primer peke hrane v breztežnosti. Sodeč po rezultatih poskusa bo priprava takšnega obeda na dolgih vesoljskih ekspedicijah trajala bistveno dlje kot na Zemlji.
Mikrogravitacija ima vpliv na mnoge procese, ki zaradi tega v njej tečejo drugače kot na Zemlji. Na primer na rast kristalov, delovanje celic in - peko. Medtem ko na tleh konvekcija zraka v pečici bistveno pomaga pri prevajanju toplote v hrano, pa v vesolju klasične konvekcije ni. Valjasta vesoljska pečica firme Zero G Kitchen zato hrano okoli in okoli obdaja z grelnimi elementi, podobno kot v toasterju. Naprava je lanskega novembra poletela na ISS s financiranjem hotelske verige DoubleTree in v izvedbi družbe NanoRacks, kar je sicer primer novejše komercializacije vesoljske postaje, pri kateri lahko zasebniki najamejo čas astronavtov.
V DoubleTreeju so pripravili tudi maso za peko, svoje čokoladne piškote, ki so bili tudi med procesom zapakirani v plastičen ovoj. Že pred eksperimentom so predvidevali, da bo toplotna obdelava trajala dlje časa kot na Zemlji, niso pa vedeli, za koliko. Odgovor: kar precej. Medtem ko se ti piškoti spodaj na 150 stopinjah spečejo v manj kot dvajsetih minutah, so jih morali tam zgoraj žgati več kot dve uri, tudi na malce višji temperaturi. V pečico jih je sicer romalo pet; prvega so obdelovali 25 minut, po katerih je bil še surov. Tudi naslednji, po 75 minutah peke, še ni bil idealen, a je že sproduciral značilen vonj. Za najboljši rezultat veljata zadnja dva, s časom peke 120 in 130 minut.
To je bil prvi primer peke hrane v vesolju in astronavta Luca Parmitano ter Christina Koch, ki sta bdela nad pripravo, sta zadovoljno pozirala s pečenimi piškoti. Toda za posladek sta se morala zadovoljiti s predpripravljenimi sladkarijami, kajti trije tokrat najbolje pečeni primerki so 7. januarja odšli nazaj na Zemljo na preiskave. V tem trenutku še ni padla odločitev, ali bo vanje dejansko sploh kdo zagriznil in bržkone si jih bodo razdelili muzeji; eden je že obljubljen Smithsonianu. Toda kandidati za dolga vesoljska popotovanja lahko zdaj pričakujejo, da si bodo za dvig morale na ekspedicijah lahko pripravili tudi kaj svežega.
Novice » Znanost in tehnologija » Na ISSu pekli piškote
feryz ::
To je pa čisti copy/paste starega članka iz drugega medija. Lahko bi vsaj kakšno besedo spremenil.
In pa, seveda, navedel vir za kopiranje. Baje neke avtorske pravice obstajajo ali nekaj podobnega.
In pa, seveda, navedel vir za kopiranje. Baje neke avtorske pravice obstajajo ali nekaj podobnega.
link_up ::
Naj naslednjic vzamejo vrteco se pecico. Pa to ni piskot, pojma nimajo te americani. Piskoti so majhni, lustni in okusni...ne pa ena kepa grdih oblik.
In and Out
energetik ::
Verjetno bi glede konvekcije lepo pomagala navadna ventilatorska pečica...
Sicer ne vidim drugih razlogov za potreben daljši čas peke v zero G.
Sicer ne vidim drugih razlogov za potreben daljši čas peke v zero G.
Aggressor ::
To je pa čisti copy/paste starega članka iz drugega medija. Lahko bi vsaj kakšno besedo spremenil.
In pa, seveda, navedel vir za kopiranje. Baje neke avtorske pravice obstajajo ali nekaj podobnega.
1. Lažeš.
2. Viri so seveda vsi polinkani, osrednji pa naveden, kot je na slo-techu praksa.
en CRISPR na dan odžene zdravnika stran
val46 ::
Pa kaj potem...pri nas se piškoti pečejo vsaj enkrat na teden, pa zato nihče nobenga članka ne napiše :D Morda bi pisali, če bi bile sestavine teh piškotov kaj bolj "sporne" :) bo treba probat hehe :)
jb_j ::
Zelo pametna rešitev, ker če bi na ISS pošiljali samo surovine za hrano, bi lahko vsi bolje in mogoče tudi več jedli.
IN tudi manj prostora zavzamejo surovine za hrano, raketni moduli pa lahko veliko teže surovin naenkrat prenese na ISS.
Za peko v vesolju bi lahko namestili tja en ali dva modula vesoljske postaje, ki bi bila neizolirana.
--------------------------------------
Ker zunanje temperature dosegajo od 120 do -160 stopinj Celzija.
Bi lahko hrano v takšnih modulih spekli z minimalno pomočjo solarnih panelov.
In bi jih tudi zamrznili do -160 stopinj Celzija.
In morebitno pečeno ali zamrznjeno hrano hranili v zato namenjenih prostorih.
V nekih termovkah za shranjevanje hrane.
IN tudi manj prostora zavzamejo surovine za hrano, raketni moduli pa lahko veliko teže surovin naenkrat prenese na ISS.
Za peko v vesolju bi lahko namestili tja en ali dva modula vesoljske postaje, ki bi bila neizolirana.
--------------------------------------
Ker zunanje temperature dosegajo od 120 do -160 stopinj Celzija.
Bi lahko hrano v takšnih modulih spekli z minimalno pomočjo solarnih panelov.
In bi jih tudi zamrznili do -160 stopinj Celzija.
In morebitno pečeno ali zamrznjeno hrano hranili v zato namenjenih prostorih.
V nekih termovkah za shranjevanje hrane.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
jb_j ::
Zelo pametna rešitev, ker če bi na ISS pošiljali samo surovine za hrano, bi lahko vsi bolje in mogoče tudi več jedli.
IN tudi manj prostora zavzamejo surovine za hrano, raketni moduli pa lahko veliko teže surovin naenkrat prenese na ISS.
Za peko v vesolju bi lahko namestili tja en ali dva modula vesoljske postaje, ki bi bila neizolirana.
--------------------------------------
Ker zunanje temperature dosegajo od 120 do -160 stopinj Celzija.
Bi lahko hrano v takšnih modulih spekli z minimalno pomočjo solarnih panelov.
In bi jih tudi zamrznili do -160 stopinj Celzija.
In morebitno pečeno ali zamrznjeno hrano hranili v zato namenjenih prostorih.
V nekih termovkah za shranjevanje hrane.
Glede na to, da ISS vedno kroži.
Bi najbrž tej majhni moduli za peko, ali zamrzovanje.
Morali imeti nekak premične stene izolacije.
Ker imajo 16x na dan sonce in temo.
In se ne bi izplačal.
Ker nisem dobro premislil.
jb_j ::
Zelo pametna rešitev, ker če bi na ISS pošiljali samo surovine za hrano, bi lahko vsi bolje in mogoče tudi več jedli.
IN tudi manj prostora zavzamejo surovine za hrano, raketni moduli pa lahko veliko teže surovin naenkrat prenese na ISS.
Za peko v vesolju bi lahko namestili tja en ali dva modula vesoljske postaje, ki bi bila neizolirana.
--------------------------------------
Ker zunanje temperature dosegajo od 120 do -160 stopinj Celzija.
Bi lahko hrano v takšnih modulih spekli z minimalno pomočjo solarnih panelov.
In bi jih tudi zamrznili do -160 stopinj Celzija.
In morebitno pečeno ali zamrznjeno hrano hranili v zato namenjenih prostorih.
V nekih termovkah za shranjevanje hrane.
Glede na to, da ISS vedno kroži.
Bi najbrž tej majhni moduli za peko, ali zamrzovanje.
Morali imeti nekak premične stene izolacije.
Ker imajo 16x na dan sonce in temo.
In se ne bi izplačal.
Ker nisem dobro premislil.
Edin če bi temni strani ISSa imeli neizoliran prostor za zamrzovanje,
mogoče bi se to splačal.
Če obstaja temna stran, ali pa le točka Issa
in na sončni strani črno škatlico iz zunanje strani za peko.
jb_j ::
Jedrski reaktorji z zaprtim vodnim krogom.
Bi se najbrž ful izplačal, na temni strani lune. Ker je tam zmeri ful mraz.
Le vodno črpalko bi moral tam met.
Pa nek zalogovnik vode brez izolacije, za hlajenje vode.
Le dovolj vode bi moral met.
Bi se najbrž ful izplačal, na temni strani lune. Ker je tam zmeri ful mraz.
Le vodno črpalko bi moral tam met.
Pa nek zalogovnik vode brez izolacije, za hlajenje vode.
Le dovolj vode bi moral met.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
Raptor F16 ::
Pa kaj potem...pri nas se piškoti pečejo vsaj enkrat na teden, pa zato nihče nobenga članka ne napiše :D Morda bi pisali, če bi bile sestavine teh piškotov kaj bolj "sporne" :) bo treba probat hehe :)
A imate pri vas doma breztežnost 0G ?
Leva ... Leva ... leva desna ena dva
jb_j ::
Potemtakšni logiki bi se veliko bolj splačali jedrski reaktorji na Antarktiki.
Ker bi lahko imeli hitro hlajenje v zaprtem tokokrogu.
Najbrž bi pa bil velik problem na tem planetu.
Ker bi ga zelo segrevali, če bi tam imeli kakšne jedrske reaktorje
Ker že tako ali tako imamo velik problem, globalnega segrevanja. Brez nuklearnih reaktorjev na Antarktiki.
Ker bi lahko imeli hitro hlajenje v zaprtem tokokrogu.
Najbrž bi pa bil velik problem na tem planetu.
Ker bi ga zelo segrevali, če bi tam imeli kakšne jedrske reaktorje
Ker že tako ali tako imamo velik problem, globalnega segrevanja. Brez nuklearnih reaktorjev na Antarktiki.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
Raptor F16 ::
Potemtakšni logiki bi se veliko bolj splačali jedrski reaktorji na Antarktiki.
Ker bi lahko imeli hitro hlajenje v zaprtem tokokrogu.
Najbrž bi pa bil velik problem na tem planetu.
Ker bi ga zelo segrevali, če bi tam imeli kakšne jedrske reaktorje
Ker že tako ali tako imamo velik problem, globalnega segrevanja. Brez nuklearnih reaktorjev na Antarktiki.
S tem ne bi pridobil popolnoma ničesar.
Izgube pri prenosu bi bile tolikšne, da tudi zaradi malo večjega potenciala ne bi nič profitiral.
Leva ... Leva ... leva desna ena dva
jb_j ::
Raptor F16 je izjavil:
Potemtakšni logiki bi se veliko bolj splačali jedrski reaktorji na Antarktiki.
Ker bi lahko imeli hitro hlajenje v zaprtem tokokrogu.
Najbrž bi pa bil velik problem na tem planetu.
Ker bi ga zelo segrevali, če bi tam imeli kakšne jedrske reaktorje
Ker že tako ali tako imamo velik problem, globalnega segrevanja. Brez nuklearnih reaktorjev na Antarktiki.
S tem ne bi pridobil popolnoma ničesar.
Izgube pri prenosu bi bile tolikšne, da tudi zaradi malo večjega potenciala ne bi nič profitiral.
Obrazloži, obe jedrski nesreči sta se zgodili, ker niso mogli ohladiti jedrskih palic.
Če bi imeli dotok zelo hladne vode, bi lahko najbrž preprečili obe jedrski nesreči.
jb_j ::
Raptor F16 je izjavil:
Potemtakšni logiki bi se veliko bolj splačali jedrski reaktorji na Antarktiki.
Ker bi lahko imeli hitro hlajenje v zaprtem tokokrogu.
Najbrž bi pa bil velik problem na tem planetu.
Ker bi ga zelo segrevali, če bi tam imeli kakšne jedrske reaktorje
Ker že tako ali tako imamo velik problem, globalnega segrevanja. Brez nuklearnih reaktorjev na Antarktiki.
S tem ne bi pridobil popolnoma ničesar.
Izgube pri prenosu bi bile tolikšne, da tudi zaradi malo večjega potenciala ne bi nič profitiral.
Obrazloži, obe jedrski nesreči sta se zgodili, ker niso mogli ohladiti jedrskih palic.
Če bi imeli dotok zelo hladne vode, bi lahko najbrž preprečili obe jedrski nesreči.
Mogoče bi za jedrske elektrarne, veliko bolj bilo učinkovito, če bi imele rezervoarje, v oblikah tekočega dušika ali česa podobnega.
Ker sedaj imamo za ta failsafe. Nekak zaloge vode. Oz. bazene vode.
Ker tudi električnih vozil v gorenju, nekak ne ugašajo z vodo.
Ampak imamo za to primerna gasilna sredstva.
In električne generatorje, če pride do izpada elektrike.
To bi lahko enostavno rešili s tem, da bi vsaka jedrska elektrarna imela več električnih odvodov, oz. posledično s tem tudi več električnih dovodov. V primeru izpada elektrike.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jb_j ()
jb_j ::
Raptor F16 je izjavil:
Potemtakšni logiki bi se veliko bolj splačali jedrski reaktorji na Antarktiki.
Ker bi lahko imeli hitro hlajenje v zaprtem tokokrogu.
Najbrž bi pa bil velik problem na tem planetu.
Ker bi ga zelo segrevali, če bi tam imeli kakšne jedrske reaktorje
Ker že tako ali tako imamo velik problem, globalnega segrevanja. Brez nuklearnih reaktorjev na Antarktiki.
S tem ne bi pridobil popolnoma ničesar.
Izgube pri prenosu bi bile tolikšne, da tudi zaradi malo večjega potenciala ne bi nič profitiral.
Obrazloži, obe jedrski nesreči sta se zgodili, ker niso mogli ohladiti jedrskih palic.
Če bi imeli dotok zelo hladne vode, bi lahko najbrž preprečili obe jedrski nesreči.
In električne generatorje, če pride do izpada elektrike.
To bi lahko enostavno rešili s tem, da bi vsaka jedrska elektrarna imela več električnih odvodov, oz. posledično s tem tudi več električnih dovodov. V primeru izpada elektrike.
El. generatorji so še vedno super failsafe opcija. Ampak bi v določenih primerih, lahko tako bili last resort opcija.
link_up ::
Zelo pametna rešitev, ker če bi na ISS pošiljali samo surovine za hrano, bi lahko vsi bolje in mogoče tudi več jedli.
IN tudi manj prostora zavzamejo surovine za hrano, raketni moduli pa lahko veliko teže surovin naenkrat prenese na ISS.
Za peko v vesolju bi lahko namestili tja en ali dva modula vesoljske postaje, ki bi bila neizolirana.
--------------------------------------
Ker zunanje temperature dosegajo od 120 do -160 stopinj Celzija.
Bi lahko hrano v takšnih modulih spekli z minimalno pomočjo solarnih panelov.
In bi jih tudi zamrznili do -160 stopinj Celzija.
In morebitno pečeno ali zamrznjeno hrano hranili v zato namenjenih prostorih.
V nekih termovkah za shranjevanje hrane.
ej, hevreka!
In and Out
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Na ISSu pekli piškoteOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4971 (3866) | link_up |
» | Katero pečico kupiti?Oddelek: Loža | 12426 (4959) | Mare2 |
» | Tiangong 1 padel v PacifikOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 6943 (4475) | [D]emon |
» | 9800gt artefaktiOddelek: Strojna oprema | 6380 (5487) | dottor |
» | Indija med lunarnimi državamiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5191 (2855) | techfreak :) |