Mikrogravitacija ima vpliv na mnoge procese, ki zaradi tega v njej tečejo drugače kot na Zemlji. Na primer na rast kristalov, delovanje celic in - peko. Medtem ko na tleh konvekcija zraka v pečici bistveno pomaga pri prevajanju toplote v hrano, pa v vesolju klasične konvekcije ni. Valjasta vesoljska pečica firme Zero G Kitchen zato hrano okoli in okoli obdaja z grelnimi elementi, podobno kot v toasterju. Naprava je lanskega novembra poletela na ISS s financiranjem hotelske verige DoubleTree in v izvedbi družbe NanoRacks, kar je sicer primer novejše komercializacije vesoljske postaje, pri kateri lahko zasebniki najamejo čas astronavtov.
V DoubleTreeju so pripravili tudi maso za peko, svoje čokoladne piškote, ki so bili tudi med procesom zapakirani v plastičen ovoj. Že pred eksperimentom so predvidevali, da bo toplotna obdelava trajala dlje časa kot na Zemlji, niso pa vedeli, za koliko. Odgovor: kar precej. Medtem ko se ti piškoti spodaj na 150 stopinjah spečejo v manj kot dvajsetih minutah, so jih morali tam zgoraj žgati več kot dve uri, tudi na malce višji temperaturi. V pečico jih je sicer romalo pet; prvega so obdelovali 25 minut, po katerih je bil še surov. Tudi naslednji, po 75 minutah peke, še ni bil idealen, a je že sproduciral značilen vonj. Za najboljši rezultat veljata zadnja dva, s časom peke 120 in 130 minut.
To je bil prvi primer peke hrane v vesolju in astronavta Luca Parmitano ter Christina Koch, ki sta bdela nad pripravo, sta zadovoljno pozirala s pečenimi piškoti. Toda za posladek sta se morala zadovoljiti s predpripravljenimi sladkarijami, kajti trije tokrat najbolje pečeni primerki so 7. januarja odšli nazaj na Zemljo na preiskave. V tem trenutku še ni padla odločitev, ali bo vanje dejansko sploh kdo zagriznil in bržkone si jih bodo razdelili muzeji; eden je že obljubljen Smithsonianu. Toda kandidati za dolga vesoljska popotovanja lahko zdaj pričakujejo, da si bodo za dvig morale na ekspedicijah lahko pripravili tudi kaj svežega.
