»

Kitajska vesoljska postaja ima prvo posadko

Space News - Trije tajkonavti so zgodaj zjutraj po našem času poleteli proti kitajski vesoljski postaji Tiangong in še pred poldnevom uspešno prispeli. To je prva kitajska človeška vesoljska odprava po petih letih in začetek delovanja modularne vesoljske postaje, od katere si veliko obetajo.

Ko so Kitajci konec aprila v orbito poslali prvi modul vesoljske postaje Tiangong, je bil to zgolj začetek zelo živahnega programa gradnje tega objekta, ki naj bi jo v osnovni različici dokončali že v dveh letih. Konec maja je sledila prva robotska odprava s tovorom, ki je zaradi tehničnih težav sicer za en teden zamudila, a to očitno ni pomenilo bistvenih ovir za nadaljevanje, kajti prva posadka tajkonavtov je danes sledila po načrtu na odpravi Shenzhou 12. Raketa Dolgi pohod 2F se je malo pred polčetrto zjutraj po našem času dvignila z izstrelišča Jiuquan in do postaje prispela sedem ur pozneje ter se nanjo uspešno priklopila. Dogodek so Kitajci, v zanje neznačilni potezi, prenašali po televiziji.

...

9 komentarjev

Kitajska nosilna raketa nenadzorovano pada proti tlom

Space News - Osrednja potisna stopnja kitajske nosilne rakete Dolgi pohod 5B, ki je pred dnevi v vesolje ponesla prvi modul vesoljske postaje Tiangong, bo po vsem sodeč v atmosfero vstopila nenadzorovano, pri čemer bodo njeni deli na tla padli okoli osmega maja.

29. aprila so Kitajci v Zemljino krožnico uspešno izstrelili prvi del svoje modularne vesoljske postaje Tiangong. Tovorna mula je bila nova nosilna raketa Dolgi pohod 5B, in sicer v precej samosvoji konfiguraciji, saj poleg štirih stranskih potisnikov uporablja zgolj eno osrednjo potisno stopnjo. To pomeni, da je glavni del nosilne rakete dosegel orbito, s čimer se razlikuje od klasičnega pristopa, po katerem prve potisne stopnje ne dosežejo ubežne hitrosti in namesto tega balistično padejo na dobro predvideno območje. Naprave, ki jih želimo na tla poslati iz orbite, je treba z dodatnim potiskom premišljeno suniti v atmosfero, če želimo vsaj približno nadzorovati njihov padec. Obstaja pa seveda še druga možnost: da izid prepustimo...

30 komentarjev

Na ISSu pekli piškote

BBC - Na Mednarodni vesoljski postaji so v decembru pekli čokoladne piškote, kar je sploh prvi primer peke hrane v breztežnosti. Sodeč po rezultatih poskusa bo priprava takšnega obeda na dolgih vesoljskih ekspedicijah trajala bistveno dlje kot na Zemlji.

Mikrogravitacija ima vpliv na mnoge procese, ki zaradi tega v njej tečejo drugače kot na Zemlji. Na primer na rast kristalov, delovanje celic in - peko. Medtem ko na tleh konvekcija zraka v pečici bistveno pomaga pri prevajanju toplote v hrano, pa v vesolju klasične konvekcije ni. Valjasta vesoljska pečica firme Zero G Kitchen zato hrano okoli in okoli obdaja z grelnimi elementi, podobno kot v toasterju. Naprava je lanskega novembra poletela na ISS s financiranjem hotelske verige DoubleTree in v izvedbi družbe NanoRacks, kar je sicer primer novejše komercializacije vesoljske postaje, pri kateri lahko zasebniki najamejo čas astronavtov.

V DoubleTreeju so pripravili tudi maso za peko, svoje čokoladne piškote, ki so bili tudi med...

19 komentarjev

Kitajska vesoljska postaja Tiangong-2 padla v morje

Slo-Tech - Kitajska vesoljska postaja Tiangong-2, ki so jo izstrelili septembra 2016 in ni bila nikoli namenjena trajno ostati v orbiti, je danes nadzorovano čofnila v južni Pacifik. Postaja je ob vstopu v atmosfero tehtala devet ton in je med padcem večidel zgorela, zato ni predstavljala nevarnosti. Majhna postaja, ki je imela le raziskovalni modul in je lahko gostila največ dva človeka, je bila v vesolju skoraj tisoč dni, kar je več od načrtovanj. Njen padec je bil nadzorovan in načrtovan. Ko je lani na Zemljo padel Tiangong-1, je bilo drugače, saj so mu bili odpovedali motorji in je padel nekontrolirano. Obe dosedanji kitajski vesoljski postaji sta bili eksperimentalni in začasni, z njima pa so Kitajci pridobivali znanje in izkušnje za gradnjo stalne postaje, ki se bo...

3 komentarji

Tiangong 1 padel v Pacifik

Slo-Tech - Kitajska vesoljska postaja Tiangong 1 je danes ob 2.15 ponoči po srednjeevropskem poletnem času padla na Zemljo. Po pričakovanjih je večina postaje zgorela med vstopom skozi atmosfero, manjši kosi pa so padli na površje. Ostanki so deževali na več tisoč kvadratnih kilometrov velikem področju sredi Južnega Pacifika. Padec so potrdili na japonski vesoljski agenciji in NASA. Ker je Tiangong-1 padel sredi oceana, ni pričakovati poročil o škodi.

Več kot deset metrov dolga vesoljska postaja je okrog Zemlje krožila od leta 2011, ko je Kitajska začela resno preizkušati tehnologijo za bivanje v vesolju. Tiangong 1 je bila prva vesoljska postaja, sledila ji je Tiangong 2, ki še danes uspešno kroži. Tiangong 1 je svojo življenjsko dobo izpolnila leta 2015, nakar bi jo...

10 komentarjev

Kam bo padla kitajska vesoljska postaja?

Slo-Tech - Najverjetneje naslednji teden bo na Zemljo padla prva kitajska prototipska vesoljska postaja Tiangong 1, ki so jo v vesolje poslali septembra 2011. Ker so nadzor nad postajo izgubili že leta 2016, je ne morejo kontrolirano poslati na Zemljo ali natančno napovedati, kam in kdaj bo padla. Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj potrdila predhodno oceno, da bo Tiangong 1 na površje treščil med 30. marcem in 3. aprilom. Najverjetnejši datum je 1. april.

Tiangong 1 je trenutno na višini okrog 220 kilometrov, kjer je atmosferski upor že dovolj velik, da ima pred seboj le še nekaj dni življenja. Vesoljska postaja meri 10,4 metra in bo v večji meri zgorela ob vstopu v atmosfero, ne pa popolnoma. Kam bodo padli preostali koščki, še ni mogoče...

46 komentarjev

Izstreljena peta kitajska vesoljska misija s posadko

BBC - Včeraj ob 11.38 uri po slovenskem času je Kitajska v vesolje izstrelila plovilo Shenzhou-10, ki je v vesolje poneslo tri kitajske taikonavte. Plovilo se bo spojilo s kitajsko vesoljsko postajo Tiangong-1, ki jo od leta 2011 sestavljajo v vesolju. Tiangong-1 je prvi modul bodoče postaje, ki bo pravzaprav kmalu moral v pokoj. Shenzhou-10 je zadnji obisk tega modula, potem pa ga bodo nadomestili s Tiangongom-2 in Tiangongom-3. Tiangong-1 namreč nikoli ni bil mišljen kot polno funkcionalna vesoljska postaja, temveč zgolj kot tarča za preizkušanje spajanja in manevriranja.

Prava postaja naj bi bila nared do leta 2020, tehtala bo okoli 60 ton in bo omogočala dolgotrajno...

27 komentarjev

Ročno spajanje Šendžova 9 s Tiangongom 1 uspelo

BBC - Drugi, pomembnejši cilj kitajske misije Šendžov 9 s posadko, ki so jo v orbito izstrelili 16. junija, je poleg avtomatičnega spajanja plovila z drugim vesoljskim objektom, kar jim je uspelo tri dni pozneje, tudi ročna spojitev. Iz kontrole poleta krmiljenja spojitev (automated docking) so bili Kitajci pred tem izvedli že dvakrat, včeraj pa so prvikrat v zgodovini izvedli še ročno spojitev. To pomeni, da je ves postopek izvajala in nadzorovala posadka v plovilu.

Posadka je torej zapustila Tiangong 1, si za vsak primer nadela vesoljske obleke in Šendžov 9 pripravila za polet nazaj na Zemljo, ki bi se zgodil, če bi šlo kaj hudo narobe (contingency plan). Plovilo se je nato razvezalo od Tiangonga 1 in se...

13 komentarjev

Šendžov 9 docking uspel

Spojitev je v živo prenašala tudi kitajska televizija CCTV.

NASASpaceFlight.com - Dva dni po izstrelitvi vesoljskega plovila Šendžov 9 se je ta uspešno spojil z modulom Tiangong 1, ki kroži v Zemljini orbiti od lanskega septembra. To je za Kitajsko tretja uspešna spojitev dveh plovil v vesolju, saj se je lani Šendžov 8 dvakrat že uspešno spojil s Tiangongom 1, a hkrati prva spojitev plovila s človeško posadko. Tudi to pot je bila spojitev vodena iz kontrole poleta na Zemljini in se v svojem bistvu ni razlikovala od lanskih spojitev. Ročna spojitev, ki jo bo morala v celoti izvesti posadka, bo sledila v drugi polovici misije.

Spojitev je zapleten vesoljski manever, za izvedbo katerega je potrebno uskladiti trajektoriji in hitrosti plovil. V ta namen se prihajajoče plovilo (aktivno...

29 komentarjev

Kitajska izstrelila vesoljsko plovilo Šendžov 9

Space - Kitajska je danes ob 12.37 uri po slovenskem času z izstrelišča Džiukvan sredi puščave Gobi v vesolje izstrelila plovilo Šendžov 9, ki ima tričlansko posadko. Prvikrat se je zgodilo, da so Kitajci v vesolje poslali žensko, in sicer 34-letno Liu Jang. To se je zgodilo prav na 49. obletnico poleta ruskega Vostoka 6, ki je 16. junija 1963 v vesolje ponesel Valentino Tereškovo kot prvo žensko v zgodovini. Preostala člana posadke sta Liu Vang in poveljnik Džing Hajpeng, ki je prvi kitajski povratnik med taikonavti.

Plovilo Šendžov 9 se bo v vesolju spojilo z modulom Tiangong 1, ki je kot del kitajskega vesoljskega laboratorija v orbiti od lanskega septembra. Meri 10,4 metra v dolžino in 3,35 metra v širino in predstavlja prototip za bodočo kitajsko vesoljsko postajo. Lani se je Šendžov 8 kot prvo plovilo...

27 komentarjev