V Nemčiji letos cene električne energije že več kot stokrat negativne

Prihodnost je v elektricnih vozilih

Ja da ni v prestavi oz da ni porabnika. Pa sej maš izpit za avto?(da daš auto u ler)

Oz prostitek pravjo pri nas

V leru pomeni skoraj brez upora, ki generira elektriko, torej bi se najbrz zavrtelo v prehude hitrosti...

Webmojster je 29. dec 2017 ob 16:05 izjavil:

Ustaviš verjetno ne, lahko pa jo daš v "leerlauf".
https://de.wikipedia.org/wiki/Windkraft...

V bistvu jih glih ustaviš - imajo namreč zmontirane zavore:



Namreč če grejo v prosti tek v močnejšem vetru se hitro začnejo vrteti hitreje kot material zmore. Tole je primer ene od Danskih vetrnic kjer so zavore odpovedale in se je začela vrteti v prostem teku:

Turbine so skonstruirane tako da zdržijo najmočnejši predviden veter na področju (tako z nastavljanjem koraka propelerja kot z zavorami). Seveda pa imajo zgornjo mejo zdržljivosti.

Ja, in takrat bo ključno - dajmo vsi skupaj - prenosno omrežje.

Za katerega vemo v kakšnem stanju je danes.

Takoj po tem ko izumijo superprevodne vodnike pri sobni temperaturi.

Zakaj pa nebi polnu kako jezero pred hidroelektrarno s tem odvečnim štromom?

Mavrik je 30. dec 2017 ob 10:08 izjavil:

Webmojster je 29. dec 2017 ob 16:05 izjavil:

Ustaviš verjetno ne, lahko pa jo daš v "leerlauf".
https://de.wikipedia.org/wiki/Windkraft...

V bistvu jih glih ustaviš - imajo namreč zmontirane zavore:

Turbina

Namreč če grejo v prosti tek v močnejšem vetru se hitro začnejo vrteti hitreje kot material zmore. Tole je primer ene od Danskih vetrnic kjer so zavore odpovedale in se je začela vrteti v prostem teku:

hvala za info

Rešitev je čisto preprosta, generatorje ene TE na enem koncu države podvzbujaš, na drugem koncu pa prevzbujaš in tako prenanšaš energijo iz enega na drugi konec države in delaš izgube. Za teh nekaj 100MWh nebi smelo bit problema.

1. Gre tudi za končne uporabnike, ker lahko skleneš pogodbo o dobavi s ponudnikom, ki ti ponuja elastične cene energije - tudi minus. On samo jemlje razliko - kot neko provizijo. (delam z enim takšnim na Dunaju).
1. sončna energije že ne rabi subvencij. trenutna cena proizvede kWh v večjih sistemih je 3,5 centa. problem je EU, ker imamo cca 150% carine za kitajske panele - kar pomeni, da s subvencijami pokrivamo carine. ???
2. Prej ali slej bomo vsa gospodinjstva in proizvodnje imeli svoje lastne sončne elektrarne različnih moči. Ker cena pada (od 2010 mislim enih 8 krat). Sončna elektrarna PLUS domače baterije = "kam bodo censtralizirane elektrarne z energijo in kaj če nam prenosna omrežja?"
3. Rešitev za omrežje so električni avtomobili ! Zakaj? Same baterije so rešitev, ki stane €. Avto kupiš in imaš baterije kar zraven. Uporabniki smo pripravljeni pretiravati o svojih potrebah po avtonomiji in (medijsko podprto - a medije kontrolira tisti ki ima denar (avtoindustrija, naftna industrija...)) bodo kupovali električne avte z avtonomijami 300...400 ... 500 km.... Govvorimo o baterijah 40 kWh +. Dejstvo je, da povprečni slovenski (evropski) uporabnik prevozi dnevno slabih 40 km, kar je energetsko nekje dobrih 5 kWh energije. Sodobni e avti na trgu imajo danes 40 kWh (Leaf2, Ioniq, Zoe, Golf, eNV200, Tesla3, Bolt,....)
Torej 1.000.000 slovenskih osebnih avtomobilov bo kmalu električno. Porabili bodo dnevno cca 5 kWh energije, kar je 5 GWh energije dnevno. To je cca 20 % trenutne proizvodnje in porabe.
Uporabnik se odloči, da bi rad imel 20 kWh rezerve (na mobilcu lahko kardarkoli nastavi drugače, a če je nekaj nenadnega itak lahko na DC hitrih polnilnicah v nekaj minutah dopolni) in 20 kWh je nekje na razpolago za trženje.
Priklopiš avto doma, v službi in kje v mestu na polnilnico. avto ima baterijo polno cca 50%.
Slovenka zaloga energije (oziroma prostora za shranjevanje) bo v tem primeru 20 GWh energije. KEr ne bodo vsi istočasno na vtičnicah (povprečni avto se vozi 1 uro dnevno, a 23 ur je parkiran) lahko špekuliramo, da bo tega 1/4.
Če so avtomobili priklopljeni (zaradi omejitev omrežja) na 16A priključkih (3,7kW) je trenutna moč tega sistema 3,7 GW - torej četrtina je na vtičnicah = 1 GW.
Za 600 MW TEŠ 6 smo plačali 1.5 milijardi €, a za to "prečrpno" elektrarno bomo plačali ? Nič.
https://www.eles.si/prevzem-in-proizvod...

Se pravi, ko vsi prešaltamo na cenejše električne avtomobile, bo v SLO letno ostalo cca 2 milijardi €, ki jih danes spravimo v Dubaj za nafto (večja domača poraba, več davkov, gospodarska rast) in bomo skoraj brezplačno dobili eno konično elektrarno moči 1 GW s kapaciteto 20 GWh (če ne bodo v vozilih še večje baterije).
Gledam cene v Avstriji. Če uspeš 20 kWh nekaj krat dnevno sprejeti, ko je cena 10€ za MWh in prodati, ko je 60 € za MWh dobiš, kot končni uporabnik 150€ mesečno. Tolk te lahko stane tudi avto.
http://www.electricitymap.org/?countryC...
Z prehodom na električne avtomobile se bo elektrika nedvomno pocenila, podjetja za prenos energije bodo v težavah, ker bo vsako dvigovanje omrežnin rezultirali z odklopom več uporabnikov iz omrežja. Oziroma z vzpostavitvijo vzporednih lokalnih omrežij, kar se v tujini že dogaja. Zato nas najbolj strašijo elektro prihodnosti naši distributerji in proizvajalci. Ker počasi postajajo nepotrebni.

En diskutant je vprašal, kak dolgo je cena negativna. V Sloveniji je urna regulacija cene (torej 60 minut - največ smo v 2017 imeli MINUS 20€ za MWh) a v Avstriji 15 minutni. Pravo pametno omrežje bo, ko bodo cene regulirane minutna a govorijo že o 15 sekundni regulaciji. MAnjši je čas, cene bolj oscilirajo in več se da zaslužit s trgovanjem :-) .

JA, kak SLO rešuje presežje v večini primerov? ELES prižge prazne peči v TALUMU (Eles je zato lastnik Taluma, ne, ker bi proizvajal aluminij :-D ) . To energijo, ki gre v toploto in naprej v vesolje :-D, pa seveda tudi plačamo vsi uporabniki elektrike. Na položnicah. Ko je še to premalo - potem je cena MINUS.

jb_j je 31. dec 2017 ob 10:27 izjavil:

shranjevanje presežka bi bila super ideja, če bi našli ustrezne baterije za to

baterije obstajajo. baterije v avtomobilih so še boljša rešitev, ker investira voznik in ne država, kot pri TEŠu. Pozitivne učinke si pa lahko delita.

fikus_ je 31. dec 2017 ob 10:39 izjavil:

To teorijo, kako bodo EV reševali porabo v špicah, poslušam že kar nekaj let, pa še praktično nič od tega! Najprej mora biti v uporabi precej EV, potem distributerji, ki bodo to omogočali in pripravljenost uporabnikov EV, da prodajajo kapacitete baterij in se obnašajo, kot želi/zahteva distributer elektrike.

Ob tej dobri ideji mnogi pozabljajo, da se z vsakim ciklom polnjenja/praznjenja kemija baterij stara, da se znmanjšuje kapaciteta! Pred nekaj leti sem zasledil podatek da je kapaciteta Li baterije po 1000 ciklih nekje na 80% nove. In precej drag del EV so prav baterije.

Bile. LEta 2010 je 1 kWh stala 1.000$ (Leaf), leta 2016 pa že 145$ (Bolt). Letos že 80€ (Smart)....

Na drugi strani v Ljubljani lahko kupiš baterije s 15.000 ciklov. https://www.ev-power.eu/LTO-Cells/

Baterij s 80% še vedno delujejo in se človek vozi. Lahko jih pa:
- postaviš doma kot stalno zalogo (doma v kleti ni problem masa in volumen na kapaciteto) in si nabaviš nove večje za v vozilo
- prodaš lastnikom sončnih ali veternih elektrarn - da ne prodajajo ko je nizka cena in kupiš nove večje
- daš obnovit - to bo zelo enostavno

Najprej poglej, kaj sedaj vgrajujejo v EV, te s tvojega Linka so dražje in jih ne!
Cene baterij v v sklopu avtomobila ne moreš vzeti za referenco, ker dejanske stroške zapakirajo drugam!

1000 ciklov polnjenja lahko dosežeš v 3-eh letih, potem pa še mraz naredi svoje si pa lahko zelo omejen. Sicer je za povprečnega Slovenca 30 km/dan dosega ok (pred kratkim slišal ta podatek na radiu), tako da bi zmogljivost baterije 100 km pozimi verjetno bila za večino zadosti.

Poglej na to stran, kaksna je lahko min. poraba oz. Maks. doseg.

http://www.ad-pecjak.si/ECO/EcarSLO1.htm

fikus_ je 31. dec 2017 ob 11:15 izjavil:

Najprej poglej, kaj sedaj vgrajujejo v EV, te s tvojega Linka so dražje in jih ne!
Cene baterij v v sklopu avtomobila ne moreš vzeti za referenco, ker dejanske stroške zapakirajo drugam!

1000 ciklov polnjenja lahko dosežeš v 3-eh letih, potem pa še mraz naredi svoje si pa lahko zelo omejen. Sicer je za povprečnega Slovenca 30 km/dan dosega ok (pred kratkim slišal ta podatek na radiu), tako da bi zmogljivost baterije 100 km pozimi verjetno bila za večino zadosti.

Poglej na to stran, kaksna je lahko min. poraba oz. Maks. doseg.

http://www.ad-pecjak.si/ECO/EcarSLO1.htm

Andreja dobro poznam :-). Občasno imamo skupaj kakšno predavanje :-)
Kaj vgrajujejo v avtomobile tudi vem, ker 5 let vozim na elektriko. Moj Leaf je star 15 mesecev ima 85.000 prevoženih km, 1350 QCh (hitrih polnjenj) in 680 počasnih polnjenj ter še vedno naredim 200km po normalnih cestah in dobrih 160 po avtocesti..Kot prvi dan.. Vmes se je cena baterije zmanjšala krepko, a vidim tudi da za 500$ privatni ponudniki obnovijo slabe celice in obrabljenim zagotovijo ponovno začetne kapacitete.
Baterije kupujem, ter jih vgrajujem v kolesa, skuterje, itn.. pripravljamo tudi avtomobile za spomlad na malo. Tiste stare iz Tesle smo dobili že lani za manj kot 2 EUR celico (2.900 mAh)...
Poraba serijskih avtomobilov na 100km se giblje od 10 kWh (iOn), 12 kWh (iOniq), 15 kWh (Leaf....), Zoe porabi nekaj več ..............do 20 kWh (Tesla)... Za vožnjo po omejitvah seveda.

Konkretno - kaj naredi zima?
- Hladen zrak je bolj gost - večji zračni upor
- mokra cesta do 20% poveča porabo - ker izrivanje vode deluje, kot da se pelješ v rahel hrib
- toplotna črpalka in ogrevanje porabi sicer malo - par 100W, nekaj je...
- baterijo sem poleti lahko napolnil na 26.5 kWh... zdaj se prekine in pokaže 100% na 25,6 kWh... Ni velika razlika. Največja težava je, da če imam hladno baterijo - polni bolj počasi (na DC hitrih polnilnicah). BMS pač ščiti baterijo.

Sicer, kdaj pa narediš 840.000km ?? Boljše elektriko prodajati in služiti vmes :-D
https://www.teslarati.com/tesla-battery...

Pri nas kjer se avte kupuje, in to na puf do kod gre limit, je pomembna samo cena. Zadnjic recimo mi je en izjavil, da lazje kupi 5 let star avto za 15 jurjev kot 8 let starega za 8 jurjev, ker lizing cez 10 let ne gre.
No, tam kjer je lizing bolj podoben najemu avta, ker imas v mesecnem obroku vsteto vse razen goriva, so pa elektricni avti ze prakticno izenaceni.

J.McLane je 31. dec 2017 ob 13:05 izjavil:

Ja ok, ampak to pomeni da boš 10 let plačeval kredit. Če se odločiš menjat po 3 letih bi bila izguba vrednosti verjetno večja kot si v 3 letih odplačal za avto. Tudi kalkulacija za 5 let ni kaj dosti drugačna.

Te pa poglej cene rabljenih električnih avtomobnilov.
Po 5 letih je cena višja od dolga, ki ga imaš do banke.
Lahko, da bo cena rabenih padala s ponudbo - ampak me gorivo, vzdrđevanje, servisi, cestna taksa in parkiranje stane več, kot je obrok električnega avtomobila. Če je kredit na 100 let se splača. :-D

ttzavod je 31. dec 2017 ob 13:07 izjavil:

J.McLane je 31. dec 2017 ob 13:05 izjavil:

Ja ok, ampak to pomeni da boš 10 let plačeval kredit. Če se odločiš menjat po 3 letih bi bila izguba vrednosti verjetno večja kot si v 3 letih odplačal za avto. Tudi kalkulacija za 5 let ni kaj dosti drugačna.

Te pa poglej cene rabljenih električnih avtomobnilov.
Po 5 letih je cena višja od dolga, ki ga imaš do banke.
Lahko, da bo cena rabenih padala s ponudbo - ampak me gorivo, vzdrđevanje, servisi, cestna taksa in parkiranje stane več, kot je obrok električnega avtomobila. Če je kredit na 100 let se splača. :-D

Bencin danes plačujemo na 5 let? na 10 let? namesto na PEtrol nesem denar na EKO sklad, a znesek manjši. Vprašanje, kdaj se splača električni avto po današnjih cenah in subvencijah je brezveze. NA keš veljda ne boš kupoval, če je kredit 1,3%. Avto takoj na tvoje ime pisan. Kreditna sposobnost je za Leafa 2 850€ netto plače. Za C0 pa 750...

vsaj krediti so postali razmeroma normalni, ko sem jaz kupil nov avto, bi ob 7-letnem lastništvu preplačal avto za okoli 30%, summit-10let nazaj

7982884e je 31. dec 2017 ob 13:58 izjavil:

za 200 milijard bi lahko, sploh ce bi sli v masovno proizvodnjo, celotno energetiko pretvorili na ciste vire z jedrskimi reaktorji.
tako pa niso naredili prakticno nic. se vedno vecinoma kurijo premog in ce bodo hoteli to konkretno zmanjsati, bodo stevilke sle v tisoce milijard.

to se zgodi, ko imas v vladi neumne levicarske zelene.

jedrska energija je daleč od čistih virov, daje pa velike zaslužke

mogoče podmorske z večštevilnimi zračnimi prekati in obtežmi, kjer bi z izpuščanjem zraka iz določenih predelov,
to podmorsko elektrarno dvigovali in spuščali (na njej pa imeli nameščene rotorje za proizvodnjo elektrike)

ideja brez temeljev

jb_j je 31. dec 2017 ob 14:12 izjavil:

7982884e je 31. dec 2017 ob 13:58 izjavil:

za 200 milijard bi lahko, sploh ce bi sli v masovno proizvodnjo, celotno energetiko pretvorili na ciste vire z jedrskimi reaktorji.
tako pa niso naredili prakticno nic. se vedno vecinoma kurijo premog in ce bodo hoteli to konkretno zmanjsati, bodo stevilke sle v tisoce milijard.

to se zgodi, ko imas v vladi neumne levicarske zelene.

jedrska energija je daleč od čistih virov, daje pa velike zaslužke

NE, je enako draga kot subvencionirana EKO energija.

V "Naš Stik" sem zasledil da je magavatna ura elektrike iz:
-Dravskih elektrarn 24€/MegaWat.
-Šoških elektrarn 22€/Megavat.
-NEK 24€/Megawat
-Šoštan 60€/Megavat - stare peči, za TEŠ6 nevem.
-Sončne celice 110€/MegaWat WTF!!!

http://www.soncneelektrarne.com/odkupne...

Zakaj bi plačeval drago EKO, OWA ... elektriko?
Dajte mi jedrsko, ki je poceni!

jype je 1. jan 2018 ob 10:12 izjavil:

NSA Agent je 1. jan 2018 ob 10:04 izjavil:

Zakaj bi plačeval drago EKO, OWA ... elektriko?

Kdo? Slovenci? Ker nimate tovarn za procesiranje in reprocesiranje goriva, živite pa na sončni strani Alp (kar je super slogan, mimogrede).

Še vedno nisi odgovoril na vprašanje, zakaj bi jaz (potrošnik) hotel plačevati višjo ceno?

Če se odpadkov tako bojiš, zakaj pa jin ne prodamo v Severno Korejo ali Iran.
Tako naša glavna banka ima nekaj Iranskih kolegov, tako da kupci bi se hitro našli ... XD

jb_j je 31. dec 2017 ob 14:12 izjavil:

7982884e je 31. dec 2017 ob 13:58 izjavil:

za 200 milijard bi lahko, sploh ce bi sli v masovno proizvodnjo, celotno energetiko pretvorili na ciste vire z jedrskimi reaktorji.
tako pa niso naredili prakticno nic. se vedno vecinoma kurijo premog in ce bodo hoteli to konkretno zmanjsati, bodo stevilke sle v tisoce milijard.

to se zgodi, ko imas v vladi neumne levicarske zelene.

jedrska energija je daleč od čistih virov, daje pa velike zaslužke

je zelo cista. JEK letno proizvede za polovico sleperskega kamiona nizko in srednje-radioaktivnih odpadkov, od katerih je vecina srednje in nizko-radioaktivnih.
ce bi z JEK oskrbovali celotno slovensko energijo (celotni output sloveniji, ne polovico hrvaski, in 1 dodatni blok), to nanese za slab sleper odpadkov letno.

to so odpadki v "ugodni" obliki - so v trdnem stanju, ne puscajo ne v tla, ne v zrak. poskrbeti je treba, da jih das v kovinske sode in v izolirano jamo. to je to. ce stojis ob takem sodu, je isto kot da bi imel rentgen. ce stojis nekaj metrov stran, je isto kot da stojis ob naboru banan v trgovini. ce stojis v sosednji sobi, je sprememba radioaktivnosti nezaznavna.

zdej pa poisci alternativno onesnazenost z uporabo solarnih panelov, vetrnih elektrarn in baterij.
vetrnice same po sebi niso tako usrane, a se vedno jih moras za ekvivalent ene take jedrske elektrarne postaviti *ogromno*. to predstavlja konkretno obremenitev za okolje. v nemciji za proizvodnjo take kolicine energije potrebujejo okrog 3600 vetrnic. nimam podatkov, ampak na pamet bi rekel, da 3600 vetrnic (in njihovo vzdrzevanje, vkljucno z izgradnjo novih je treba stare zamenjat) porabi vecjo obremenitev za okolje kot izgradnja dveh tlacnovodnih reaktorjev in njihovega vzdrzevanja.

solarni paneli vemo, da so usrani, ko se gre za njihovo proizvodnjo. za cifre, ki bi jih rabil imeti za ekvivalent take jedrske, bi bila onesnazenost se dosti vecja kot z vetrnicami, ker pri nas (in v nemciji) sonce ni najbolj panelom prijazno.

z baterijami pa seveda se hujse. tudi ce pozabimo na vrtoglave cene - onesnazenost z tekocimi in plinastimi kemikalijami pri izdelavi zadostne kolicine baterij je na povsem drugih velikostnih razredih kot pa EN sleper radioaktivnih odpadkov letno.


in se to - ce izkop ene manjse jame, kamor lahko sto let skladiscis jedrske odpadke ene take elektrarne, smatras kot obremenitev okolja - potem upam, da smatras kot obremenitev okolja tudi obstoj vetrnice. vetrnice niso naravne, niso prevec estetske, in predvsem jih nuca biti ogromno, tako da imas ogromna polja tega sranja. 3600 komadov po ogromnih planjavah. napram eni malo vecji zgradbi, kot je nasa JEK.


tako da ce te skrbi tist sleper odpadkov letno, obenem te pa popolnoma briga za milijone ton kemikalij v vodi in zraku, ki jih proizvede proizvodnja panelov, celic in turbin, potem si hipokrit.

Mr.B je 31. dec 2017 ob 17:34 izjavil:

NE, je enako draga kot subvencionirana EKO energija.

po instalirani moci verjetno res. jedrska energija je ratala pregresno draga, ker izgublja posle levo in desno in ker se nic vec ne gradi masovno.
po koncni proizvodnji pa sploh ne. sploh ce upostevas vsaj se nekaj baterij (ce nimas baterij za vsaj nekaj dni, ne mores niti sanjat o tem, da bos z vetrom in soncem naredil karkoli konkretnega).