» »

Microsoftov SQL Server prihaja na Linux

1 2
3
»

Invictus ::

pegasus je izjavil:

Ni potrebe, to ponuja že RedHat (compat-* gre nazaj cca 15 let).

Če plačaš, ja ...

Ni ravno poceni vzdrževanje ...

In ni ravno za Desktop ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

pegasus ::

Eh? CentOS furam na svojem desktopu že 6 let. Tudi prvi desktop, ki sem ga zdeployal v produkcijo, je bil redhat, takrat še ni bil "enterprise linux" ;)

Qushaak ::

Matthai je izjavil:

Ales je izjavil:

Zato je logično, da jim ponudijo tudi SQL Server kot alternativo MySQL-u in drugim.
Verjetno je bilo mišljeno postrgreSQL-u in Oracle RDBMS ter ostalim, kjer se nekje v množici znajde tudi mySQL, če že.

Ne, MS SQL spada v isto ligo kot MySQL. Postgres in Oracle sta pa nekaj povsem drugega...

Kje je MS SQL 2014 oz prihajajoči 2016 tako zelo zadaj v primerjavi s kakim Oracle-om? Sigurno ima tudi neke prednosti. Jasno, ima šibke točke, ampak da je skoraj inferioren napram ostalim "pravim" bazam?

krneki0001 ::

Ales je izjavil:

krneki0001 je izjavil:

Matthai je izjavil:

Ne, MS SQL spada v isto ligo kot MySQL. Postgres in Oracle sta pa nekaj povsem drugega...


Je držalo za verzije do 2008.

MS se hoče it konkurenco velikim. Zato danes lahko na MS SQL serverju komot "data warehouse" pelješ za eno večjo banko ali zavarovalnico (nekaj 100 miljard podatkov),

Ajde, do tukaj te še nekako razumem. Od tukaj naprej pa...

medtem ko ti MySQL, postgres in ostali malčki počepnejo pri taki masi podatkov.

Nimaš blage veze kaj postgreSQL sploh je.

PostgreSQL med drugim uporabljajo Skype, Instagram, Yahoo in če smo ravno pri bankah, brazilska državna banka Caixa Econômica Federal... Če se ne motim, je slednja med 10 največjimi finančnimi institucijami v Brazilji.


Caixa Econômica Federal ima glavno bazo DB2 na IBM mainframe, ki je glavna mašina za procesiranje vsega. Pa to ti lahko povem iz prve roke, ker sem zanje delal optimizacijo kode.
V bistvu je v braziliji 60 do 70% vsega softvera (za vojsko, za zavarovalnice in banke ter javne uprave) napisanega v cobolu in za baze uporabljajo DB2. PostgreSQL pa ima ta banka namesto MS SQL za ostale drobnarije.


• Glavna platforma: zSeriesIBM - zOS - DB2 - Websphere
• vmesna platforma: Sparc-Solaris-Oracle-SJSAS
manjše zadeve (web in klienti za delavce): x86-Linux-PostgreSQL-JBoss


Poleg tega ima ta banka nekje 18 miljonov transakcij na dan (recimo 3x več kot NLB), kar je daleč od velike banke. Recimo ena izmed večjih bank v španiji ima nekje med 500 in 700 miljonov transakcij na dan.

Tako da ne preveč v višave vzdigovat PostgreSQL. DB2-ju in oraclu ne seže do kolen.

Zgodovina sprememb…

krneki0001 ::

Qushaak je izjavil:

Matthai je izjavil:

Ales je izjavil:

Zato je logično, da jim ponudijo tudi SQL Server kot alternativo MySQL-u in drugim.
Verjetno je bilo mišljeno postrgreSQL-u in Oracle RDBMS ter ostalim, kjer se nekje v množici znajde tudi mySQL, če že.

Ne, MS SQL spada v isto ligo kot MySQL. Postgres in Oracle sta pa nekaj povsem drugega...

Kje je MS SQL 2014 oz prihajajoči 2016 tako zelo zadaj v primerjavi s kakim Oracle-om? Sigurno ima tudi neke prednosti. Jasno, ima šibke točke, ampak da je skoraj inferioren napram ostalim "pravim" bazam?


Bil je zadaj do 2008. Takrat je bil nekje na stopnji PostgreSQL-a in malo pred MySQL-om. Z 2012 je šlo to zelo naprej in se je že zelo približal Oraclu tako performančno, kot tudi po količini, ki jo brez problema zapišeš v bazo. Z 2014 je nekje malo pod oraclom, z 2016 ga bo dohitel ali pa prehitel in se bo približal DB2.

krneki0001 ::

M.B. je izjavil:

Sam sem že x let na Linuxu in je blo vedno zanimivo kaki problemi so bli pri Windowsih. Vem da na faksu smo morali nekaj programirat v VS in sem na virtualki namestil XP potem pa VS (kar je trajalo neskončno dolgo) najbolj zanimiva stvar pa je bla da se VS 200x ni bila zmožna povezat z MS SQL 200X ampak Mono na Linuxu se je pa lahko. :)

In pa ravno sedaj mi je fascinanten novi Windows 10. Brat ga ima nameščenega poleg Linuxu za šolske potrebe, če je nujno. In prejšnji vikend je bilo potrebno namestit Visual studio. Ni problema gremo na Dreamspark in namestimo. In melje in melje in po 5 urah pride nekje do 30%. Potem ugotovimo da v bistvu ne dela nič ne procesor ne disk. In najde problem. Namestitveni program namreč med namestitvijo prikaže pogovorna okna, ki pa so skrita in moraš killat process z tem oknom da gre stvar naprej. Namestitev se je potem nadaljevala ampak prekinla zaradi tega ker se je nekaj drugega vmes nameščalo (Windows update, katerih namestitve baje ne moreš prekinit). WTF?!?. Po restartu je blo treba seveda deinstalirat VS in ga še enkrat inštalirat kar je potem začuda delalo. Za to je šlo nekje dobrih 10 ur.


Zanimivo. Na 5 let starem laptopu vtaknem ključ z inštalacijo windows 10, office 2010 in visual studio enterprise 2015. Štartam inštalacijo windows in sinhroniziram profil ki je shranjen v oblaku, potem inštaliram office in na koncu kompleten visual studio, pa za vse to porabim max 1 uro in potem lahko že delam. Pa je visual studia enterprise 2015 kar nekje 36GB polne inštalacije. In nikjer nobenih skritih pogovornih oken.

Zgodovina sprememb…

Looooooka ::

ciki57 je izjavil:

jype je izjavil:

Looooooka> Windowsi ne rabijo nalagat driverjev, ki jih ne rabiš, torej ni potrebe po kompajlanju česarkoli. V bistvu, zakaj bi kdorkoli želel zgubljati čas s kompajlanjem česarkoli razen lastne aplikacije?

Zakaj bi se kdorkoli zanašal na črne škatle, če si lahko omisli kit in ga med sestavljanjem prilagodi lastnim potrebam?


Zakaj bi kupil avto z že vgrajenim motorjem in ga uporabljal za prevoze od točke A do B, če pa ga lahko v svoji garaži sestaviš sam in ga med sestavljanjem prilagodiš lastnim potrebam?

In spet brcata v temo. Motor, deli in vse se kupi. Je že narejeno. Vidva samo sestavita v najboljšo možno kombinacijo. Trditi, da je treba vsako stvar skompajlat je pa žal bullshit. Je veliko bolj produktivno če ti delujoče in preverjene dele uporabiš pri reševanju svojega problema. Ali si greste iz nule delat kladivo zato, da zabijete žebelj?
Ker večini ljudi ni jasno, da ne spadajo v 1% populacije, ki bo s takim zgubljanjem časa dejansko prišel do neke optimizacije, ki bi upravičila to potrato časa. In sem spada tudi kopajlanje kernelov, driverjev in vsega sranja samo zato, da na koncu prižgeš pc in z njim narediš nekaj, kar bo celo tvoje delo.
Po domače...rajši vidim, da nekdo z uporabo prevedenih knjižnic spiše nek nov program, ki celo kaj novega reši, kot pa gledanje nekih geekov, ki za lasrno dušo kompajlajo isto kodo že 2 leti brez, da bi s tem dobili novo funkcionalnost. Čas je danes nekaj vreden.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Looooooka ()

jype ::

Looooooka> Vidva samo sestavita v najboljšo možno kombinacijo. Trditi, da je treba vsako stvar skompajlat je pa žal bullshit.

"Kompajlanje" je v resnici točno to: Sestavljanje. Določiš, kaj potrebuješ, ter poženeš build. Ko konča, imaš blob, ki ima vse tisto, kar potrebuješ, ničesar od tistega, česar ne potrebuješ, in je po možnosti optimiziran za platformo, na kateri misliš poganjat.

Looooooka ::

Mene recimo tuja source koda zanima samo če njihova ne dela, ni updejtana in ni kompatibilna s kakšno drugo knjižnico. Tam je zato, da reši nek problem in ne zato, da postane del le-tega.

jype ::

Looooooka> Ker večini ljudi ni jasno, da ne spadajo v 1% populacije, ki bo s takim zgubljanjem časa dejansko prišel do neke optimizacije, ki bi upravičila to potrato časa.

Ni _treba_ tega počet - ogromno šteje _možnost_, da lahko.

Sploh v biznisu, kjer je time-to-market ključnega pomena.

Looooooka> Mene recimo tuja source koda zanima samo če njihova ne dela, ni updejtana in ni kompatibilna s kakšno drugo knjižnico.

Exactly! In ko ne dela, pa moraš odpreti support ticket, si _bistveno_ bolj zafrustriran, kot če ne dela, pa preprosto pogledaš, v čem je problem (in ga legalno popraviš).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Matthai ::

jype je izjavil:

Za Linux pa ne ponujamo binarnih datotek, ker nočemo statično povezovat, ker se to na Linuxu ne spodobi (in ker za seboj potegne celo vrsto varnostnih in drugi težav, ki jih Windows in OS X nikoli ne bosta rešila, ker so "uporabniške aplikacije" očitno problem "uporabnika", ne pa ponudnika sistemske programske opreme).

Ja, ampak ima point. Zdaj, kako zadevo najbolj optimalno rešit, je seveda vprašanje, ampak ima zelo dober point.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Utk ::

jype je izjavil:

Looooooka> Vidva samo sestavita v najboljšo možno kombinacijo. Trditi, da je treba vsako stvar skompajlat je pa žal bullshit.

"Kompajlanje" je v resnici točno to: Sestavljanje. Določiš, kaj potrebuješ, ter poženeš build. Ko konča, imaš blob, ki ima vse tisto, kar potrebuješ, ničesar od tistega, česar ne potrebuješ, in je po možnosti optimiziran za platformo, na kateri misliš poganjat.

Sej to je fino za server, pametno televizijo in hladilnik, ni pa fino za tisto vmes, desktop računalnik.

mzakelj ::

Vglavnem kar sem prebral lahko samo to rečem : upam da res pride na linux ker mi gre ta windows server ža pošteno na živce. En kup klikanja za par bedarij.

njyngs ::

 :)

:)

Qushaak ::

krneki0001 ::

Qushaak je izjavil:

Zanimivo: https://www.microsoft.com/en-us/server-...


Pa sej to pravim, da bo z SQL server 2016 prehitel Oracle.

M.B. ::

@nebivedu: Lepo da tebi deluje ampak to kar se je nam zgodilo zgleda ni osamljen primer: Stack overflow. (Pa na računalniku ni AVG antivirusa, ki bi glede na stack overflow lahko bil problem.)

Labview je šlo inštalirat brez problemov Matlab na Linux tudi edino VS na Windows je bil problem.
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.

Utk ::

Linuxaški odgovor na to bi bil: poskusi windows 8, pa z windows 8.1, če ne, pa windows 10, morda pa 7 ali pa kar xp. In seveda poskusi še VS 2013, 2010, in potem upgrajdaj na 2015. In itak ti ne dela, ker si zabit in nič ne veš. Installer pa ve to, ker je pameten.
In ja, to se dogaja tudi na linuxu, brez skrbi.

krneki0001 ::

M.B. je izjavil:

@nebivedu: Lepo da tebi deluje ampak to kar se je nam zgodilo zgleda ni osamljen primer: Stack overflow. (Pa na računalniku ni AVG antivirusa, ki bi glede na stack overflow lahko bil problem.)

Labview je šlo inštalirat brez problemov Matlab na Linux tudi edino VS na Windows je bil problem.


Pomoje se je kaj zraven istočasno inštaliralo - kak update ali kaj podobnega, ker drugače ne vem zakaj bi se zadeva sesula kr brez veze.

Qushaak ::

Tudi sam imam tak občutek na opisano dogajanje, saj bi v nasprotnem primeru VSI imeli težave.

Drugače je pa zanimivo, da sem to slišal že od večih, da je SQL 2008 bil prvi mejnik za to bazo, da je postala malo bolj "resna". Zanimivo pa je, da pri nekaterih stvari nikoli ne izgine slaba karma, ne glede na to, če so z leti postale tudi najboljše.
Je pa res, da v velikih sistemih 5 ali 10 let ne pomeni kaj dosti. Je precej kratka doba to.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Qushaak ()

technolog ::

V kakšni meri so binary-i za windows statično linkani?

Chrome ima recimo vsaj 20 dependecy-ev, je to na windowsih vse statično povezano ali pa mogoče deluje na ta način, da installer namesti .dll-je globalno na ravni sistema, če jih ni prisotnih?

noraguta ::

M.B. je izjavil:

@nebivedu: Lepo da tebi deluje ampak to kar se je nam zgodilo zgleda ni osamljen primer: Stack overflow. (Pa na računalniku ni AVG antivirusa, ki bi glede na stack overflow lahko bil problem.)

Labview je šlo inštalirat brez problemov Matlab na Linux tudi edino VS na Windows je bil problem.

Ctp ni končan produkt ampak preview.

technolog je izjavil:

V kakšni meri so binary-i za windows statično linkani?

Chrome ima recimo vsaj 20 dependecy-ev, je to na windowsih vse statično povezano ali pa mogoče deluje na ta način, da installer namesti .dll-je globalno na ravni sistema, če jih ni prisotnih?

V kolikršni meri si naložil linkerju.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

LightBit ::

noraguta je izjavil:

technolog je izjavil:

V kakšni meri so binary-i za windows statično linkani?

Chrome ima recimo vsaj 20 dependecy-ev, je to na windowsih vse statično povezano ali pa mogoče deluje na ta način, da installer namesti .dll-je globalno na ravni sistema, če jih ni prisotnih?

V kolikršni meri si naložil linkerju.

Nisem vedel, da tipični Windows uporabnik sam prevaja programe. Kako je pa z zaprtokodnimi?

Kolikor vem je na Windowsih praksa, da vsak program namesti svojo kopijo dll-ja. To ni statično linkano, ampak rezultat je podoben.
Sem pokukal v C:\Program Files\Mozilla Firefox in našel msvcp120.dll, msvcr120.dll, d3dcompiler_47.dll, ...
Na večini Linux distribucij je to "prepovedano".

noraguta ::

Nč ni prepovedano. Vedno imaš lahko lokalen store dinamičnih knjižnic. Ob tem da je na win dokaj jasno kje in katere verzije dllov eksiatirajo ob namestitvi, pri linux distribucijah je pa že pri osnovnih knjižnicah vse v rokah diatribucije. Vglavnem za vzdrževat binary od aplikacije katera ni vključena v standardno diastribucijo nucaš svoj build. Na koncu znese to kar konkreten čas za vzdrževanje.

Aplikacijo pa lahko statično povežeš na obeh siatemih.

Vsaj sam vem, da je bilo vzdeževanje aplikacije , ki je uporabljala wxWidgets knjižnici, na win mnogo bolj preprosto kot pa za linux kjer je bila na vsaki diatribuciji razparcelirana in prevedena z drugačnimi parametri.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Ales ::

noraguta je izjavil:

Nč ni prepovedano. Vedno imaš lahko lokalen store dinamičnih knjižnic.
Ne. V uradno distribucijo Fedore, Debiana, itd. ne moreš spraviti paketa, ki bi podvajal sistemske knjižnice. O tem je bilo govora... individualno pa seveda lahko počneš, kar ti duša da.

Uradno pa tudi če se ne gre za podvajanje sistemskih knjižnic in če recimo nek paket potrebuje neko splošno uporabno knjižnico, ta ne sme biti del paketa. V distribucijo bo uvrščena posebej, tako da jo lahko uporabljajo še drugi paketi brez podvajanja.

Je pa odvisno od distribucije do distribucije, koliko strogo je to določeno in v praksi izpeljano.

Posledično se težje zgodi, da v nekem x paketu nek xz library nosi s sabo ranljivost, ker ga nihče že leta ni posodobil ("it works..."). Hkrati pa je nekemu ponudniku programske opreme težje vzdrževati svoj izdelek za vse možne distribucije in njihove različice, ker pač vsebujejo različne verzije knjižnic.

Distribucije to rešujejo z skrbniki paketov, ki počnejo točno to... skrbijo, da je paket posodobljen v skladu z vnaprej določenimi zahtevami. Kar seveda ni 100% zanesljivo in kar je pri različnih distribucijah različno urejeno. Od tod poglavitne razlike med recimo RHEL, Fedoro, Archom, itd.

LightBit ::

noraguta ::


Kar seveda ni 100% zanesljivo in kar je pri različnih distribucijah različno urejeno. Od tod poglavitne razlike med recimo RHEL, Fedoro, Archom, itd.

A bejžno. Dvojn deu je sam to. Ob istih zahtevah aplikacije.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
1 2
3
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Microsoftov SQL Server prihaja na Linux (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
12617936 (12621) noraguta
»

[Linux] Poganjanje Pantheon-a

Oddelek: Programska oprema
224417 (1614) luckoj
»

Londonska borza opušča Microsoft platformo? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
21316589 (10819) BlueRunner
»

Licence za M$ serverje

Oddelek: Programska oprema
7643 (549) Mercier
»

kako do mysql v win2k z IIS?

Oddelek: Programiranje
121272 (1129) webblod

Več podobnih tem