Nismo pa vedeli, kam in kako točno se je zagozdil Philae. Sedaj so ga pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) končno našli! Visokoločljivostna kamera na Rosetti, ki še vedno vdano kroži okrog kometa, je 2. septembra z višine 2,7 kilometra nad kometom poslikala Philae, so sporočili iz ESA. Ločljivost kamere je na tej razdalji približno 5 cm na točko, kar je več kot dovolj, da so opazili dober meter velikega Philae (ja, tako majhen je brez sončnih panelov). V ESA pojasnjujejo, da so ga ujeli pravzaprav v zadnjem trenutku, saj se bo tudi Rosetta v tem mesecu poslovila, ko Čurjumov/Gerasimenko leti dlje in dlje od Sonca, zaradi česar bo svetlobe tudi za Rosetto premalo.
Fotografije so potrdile predvidevanja, zakaj je Philae mrknil takoj, ko so pošle energijske zaloge v baterijah. Philae se je ustavil pod previsom pod skalo, kjer sonce praktično ne sije, pa še prostora ni dovolj, da bi sončne panele razvil do konca, ker čudno leži na boku. Zaradi tega je imela tudi Rosetta težave s prejemanjem signalov, ki so bili zelo šibki. Poglavitni razlog za vse te tegobe so harpune, s katerimi se bi bil moral Philae ob pristanku privijačiti na površje, a se niso aktivirale. Prav tako se niso sprožili potisniki za fino regulacijo pristanka, zato je Philae telebnil na površino, se odbil in pravzaprav po čudežu pristal v še delujočem stanju, dasi v večni temni pod balvanom.
Odkritje lokacije Philae ni namenjeno le potešitvi radovednosti, čeprav v ESA priznavajo, da bi se misija zaključila s precej kislimi obrazi, če točne lokacije Philae ne bi bili odkrili in bi modul ostal poetično izgubljen v vesoljskih teminah večnosti. Po drugi strani pa ima lokacija tudi povsem praktično vrednost, saj bodo sedaj laže v kontekst postavili meritve, ki so jih iz Philae vendarle dobili.
