Slo-Tech - Odkar je Intelov soustanovitelj Gordon Moore pred pol stoletja bistroumno ugotovil, da na enaki površini vsaki dve leti dobimo dvakrat več tranzistorjev, kar z drugimi besedami predstavlja eksponentno povečevanje računsko moči glede na ceno in potratnost, smo se kar razvadili. Inženirji so vsako leto predstavljali nove, boljše, hitrejše čipe, vsakih nekaj let pa so proizvodni postopek prestavili na manjšo litografijo. Fiziki v zadnjem času opozarjajo, da trkamo na skrajne fizikalne meje mogočega, ko gre za zmanjševanje litografije, kjer je fundamentalna omejitev velikost atomov. Če želimo slediti Moorovemu zakonu, pričakujemo preboj z novimi tehnologijami, kot so spintronika, tranzistorji na tunelski efekt ipd. Kaj pa če bo prihodnost drugačna?

Intelov podpredsednik in vodja oddelka za tehnologijo in proizvodnjo William...

Slo-Tech - Pred natanko 50 leti, 19. aprila 1965, je Gordon Moore, vodja oddelka za raziskave in razvoj podjetja Fairchild Semiconductor ter soustanovitelj Intela, objavil članek Stlačiti več komponent na integrirana vezja. V članku je izpostavil dejstvo, da se je v predhodnem desetletju število tranzistorjev v čipih vsako leto podvojilo. Moore je smelo napovedal, da bo to držalo še naslednjih 10 let, kar bi v praksi pomenilo potisočerjenje zmogljivosti do leta 1975. Imel je bolj prav, kot si je lahko zamislil.

Resda je leta 1975 napoved nekoliko popravil in zapisal, da bo podvojitveni čas zaradi večjih zaradi naraščajočih stroškov znaša raje dve leti in ne eno, a...

Slo-Tech - Spominski čipi NAND (flash) se že nekaj časa izdelujejo v 19 nm-tehnologiji izdelave, medtem pa je zmanjševanje litografije pri elektronskih pomnilniških čipih DDR težje. V Samsungu so zato toliko ponosneje najavili, da so uspeli zagnati množično proizvodnjo štirigigabitnih čipov DDR3 v 20 nm-tehnologiji.

Doslej so jih proizvajali v 25 nm-tehnologiji. Manjši čipi naj bi poskrbeli za 30 odstotkov višjo kapaciteto proizvodnje (število čipov na rezino) in 25 odstotkov nižjo porabo energije. Kljub temu da je zmanjševanje velikost čipov DRAM težje, saj celica vsebuje tako tranzistor kot kondenzator, medtem ko imajo celice v NAND-u le kondenzator, Samsung načrtuje nadaljnje zmanjševanje litografije.

Trenutno uporabljajo laser argonovega...

PhysOrg.com - Raziskava na državni univerzi Ohio je pokazala, da bodo računalniki nekoč sposobni reciklirati del svoje lastne odpadne energije.

Galij-magnezijev arzenid, kot se čudežni polprevodnik imenuje, ima zanimivo lastnost. Toploto zna pretvorit v kvantno mehansko stanje v polprevodnikih, imenovano tudi spin.

Če bodo projekt lahko razvili do te mere, da bo zrel za vsakdanjo rabo, se nam obeta prav zanimiv način recikliranja. Trenutno se znanstveniki ukvarjajo s projektom imenovanim spintronika.



Raziskovalci s celega sveta se trudijo razviti elektroniko, ki bi za branje in pisanje uporabljala spin elektronov. Tako imenovana spintronika je praktično tehnologija prihodnosti, saj naj bi bila sposobna na manj prostora zapisati več podatkov, sprocesirati podatke hitreje in porabiti manj energije.

Na univerzi v Ohiu se trudijo projekt spintronike povezati s projektom termo elektronike (napravami, ki pretvarjajo toploto v elektriko). Hibridna tenologija "termo-spintronika" bi tako toploto...

The Register - Zadnjič sem poročal, da razvijajo nove tehnologije, kako povečati frekvenco procesorjev čez mejo, ki jo predstavljajo sami delci.
Tako bodo Intelovi raziskovalci v nekaj tednih predstavili tehnologije, ki bodo v nekaj letih omogočili frekvence do 25 GHz. Tako razvijajo "pomanjšan tranzistor", ki bo omogočal manjšo porabo energije, hkrati pa minimizacija ne bo bo vplivala na elektronski šum.
Za podrobnosti pa poglejte sem.

Intel - Danes je Intel slavnostno objavil, da so končali z razvojem 0.13 mikronske tehnologije, ki jim omogoča "izdelavo čipov s tranzistorji, ki so debeli približno 1/1000 človeških las" [;)]. Kaj to pomeni za nas, navadne uporabnike? V bistvu več pozitivnih stvari. Z novo tehnologijo bo tudi Intel začel uporabljati bakrene povezave v procesorjih ( AMD jih uporablja že kar nekaj časa ), kar bo omogočilo doseganje višjih frekvenc in tudi, upajmo, boljšo overclockabilnost. Druga velika prednost novih čipov bo manjša poraba energije, in sicer za okoli 20%, saj bodo potrebovali le 1.3V napajalne napetosti. Zadnja prednost bo začetek uporabe 300mm silicijevih rezin namesto sedanjih 200mm, kar bo ceno čipov spustilo za približno 30%.Prve čipe na 0.13 mikronski tehnologiji bomo verjetno videli jeseni 2001, in sicer bo šlo za Coppermine-T ( Tualatin ) in Pentium4 Northwood. Sliši se lepo, sedaj moramo še samo počakati......