Phys.org - Google zelo ambiciozen projekt Loon za pokrivanje območje z internetno povezavo s stratosferskimi baloni bo najverjetneje že prihodnje leto premierno zaživel na Šrilanki. Tamkajšnja vlada je z Googlom podpisala memorandum o soglasju, ki daje pravno podlago za nadaljevanje pogovorov o vzpostavitvi omrežja Loon nad to azijsko državo.
Projekt Loon sestavljajo s helijem napolnjeni baloni, ki bi na višini 20 kilometrov ostali približno tri mesece in bi omogočali širokopasovni dostop do interneta na področju pod seboj, ki bi ga pokrivali. Po treh mesecih bi posamezen balon zamenjali, tako da bi bila zagotovljena neprekinjena povezljivost. Google je balone za Loon že preizkušal na Novi Zelandiji, same storitve pa seveda niso ponudili še nikjer. Trenutno testi tečejo v Braziliji, sodeluje pa tudi francoska vesoljska agencija. Vsak balon bo imel sončne celice ter škatlo z elektronsko in telekomunikacijsko opremo. Omogočal bo hitrosti LTE na področju s premerom 40 kilometrov.
Šrilanka je sorazmerno majhna država, velika za približno tri Slovenije, zato je zelo primerna kandidatka za pilotsko postavitev projekta. Prve balone naj bi v nebo poslali že marca, kaj kmalu pa bi tudi pokrili celotno državo. Dostop do interneta ne bo brezplačen, bo pa cenejši, kot je danes, s tem pa tudi dostopnejši. Šrilanka ima 20 milijonov prebivalcev in 2,8 milijona mobilnih povezav do interneta in 660.000 fiksnih priključkov, ima pa tradicijo pionirstva. Leta 1989 so kot prva azijska država uvedli mobilno telefonsko omrežje, leta 2004 omrežje 3G in predlani 4G.
Support for cell sizes from tens of metres radius (femto and picocells) up to 100 km (62 miles) radius macrocells. In the lower frequency bands to be used in rural areas, 5 km (3.1 miles) is the optimal cell size, 30 km (19 miles) having reasonable performance, and up to 100 km cell sizes supported with acceptable performance. In city and urban areas, higher frequency bands (such as 2.6 GHz in EU) are used to support high speed mobile broadband. In this case, cell sizes may be 1 km (0.62 miles) or even less.
Celice so enostavno premajhne, poslat v zrak 200 balonov ali pa postavit ~4000 baznih postaj je pa razlika. Že pri nas je 2800 baznih postaj.
Zato, ker tisti, ki lahko že sedaj plačajo, bodo lahko tudi kasneje nekaj manj. Ostali, katerim so trenutne cene previsoke, pa bodo nekateri lahko vseeno bili zmožni plačati to novo, nižjo ceno. EDIT: Pa še, če imajo ti najrevnejši, ki sedaj nimajo interneta, opremo, ki lahko internet uporablja, si lahko privoščijo tudi storitev za ta namen.
Ljudje na šrilanki so bogati revni vsega po malem. Nekako niso zahtevni za življenje. Kdor je bil dol že ve kako živijo. Gsm-me imajo vsi, računalnike pa skoraj po večini.
Google bi lahko malo povprašal našo vlado (oziroma obratno), če bi lahko in za koliko denarja postavil Loon infrastrukturo tudi pri nas. Teren je idealen - v mestu mi laufa z polno HSDPA+ hitrostjo, ko grem pa 2km zračne linije v eno vas, pa signala več ni, ker je ene 40 metrov nižje (višinske razlike) m. Loon s tem ne bi imel problemov. To je vsaj malo uresničljivo - Google Fiber mogoče enkrat čez nekaj desetletij.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
A baloni pa kar sami stalno lebdijo na istem mestu?
Takole:
In the stratosphere, there are many layers of wind, and each layer of wind varies in direction and speed. Loon balloons go where they’re needed by rising or descending into a layer of wind blowing in the desired direction of travel.
Iz kje pa misliš da helij pridobijo? Misliš, da ga kopljejo v rudnikih? Ne govorit neumnosti.
Mene tudi zanima kako bodo imeli balone fiksirane, da jih ne bo odneslo previsoko ali pa z lokacije. Vrvice se mi zdijo čudna rešitev, kaj je potem z letali ali helikopterji?
Never trust a computer you can't throw out a window
Iz kje pa misliš da helij pridobijo? Misliš, da ga kopljejo v rudnikih? Ne govorit neumnosti.
Presenečenje - pridobivanje helija je še kar blizu kopanja v rudnikih. Glih kopljejo ga ne, ker je plin, se pa pridobiva izključno izpod zemlje.
Saj ne, da bi vladalo kritično pomanjkanje helija, ampak koliko bi pa bolj masovna uporaba takih balonov povečala potrošnjo? Če en balon pokriva ozemlje premera 40 km, je to komaj pikica na zemljevidu. Poleg tega ima kratko življensko dobo, komaj 3 mesece, predpostavljam, da plin po tem času uide.
Atomi helija so manjši od atomov in spojin, ki so v zraku. Zato lahko material, ki lahko zadrži zrak, ne more zadržati helija. Lighter than air @ Wikipedia
Methane has the advantage of not leaking through balloon walls as rapidly as the small-moleculed hydrogen and helium. Many lighter-than-air balloons are made of aluminized plastic that limits such leakage; hydrogen and helium leak rapidly through latex balloons.
Tole nujno rabi severna primorska. Zaradi hribovitega terena in manjših zaselkov zaradi katerih se ne splača vlečt kabla, bi bilo tole idealno. Sploh ker ponekod v hišah ne lovi niti gsm signal!
Sam sem iz firbca mogel poračunat in narediti nekaj "ocen" vdrževanja Glopa v primerjavi z konvencionalnim WLAN GSM internet omrežjem.
Recimo predpostavil in uporabil sem naslenje predpostavke: Uporabil sem SLO, torej za 98% pokritost SLO preb potrebujemo cirka 30% površinkse polkritosti (dobrih 6081 kmˇ2). POdatke o dometu (radij 40 km), velikosti balona (12*11) sem vzel z google strani. Recimo če malo poračunam za teoretilno 100% 30% SLO rabiš cirka 18 balonov. To pomeni, da je jakost v strajnih koncih slaba. Cena kubika He je nekje za privatni sektor brez dodatkov 6,13$. -------------------------------------------------------------- Tako sem dobil letni strošek z upoštevanim 100 dnevni periodnim cikelom rednega polnjenja vseh potrebnih 19 balonov 49849 EUR. Kar v primerjavi z podatki Mobitelka in njegovih stroškov iz leta 2011 (36666 EUR) dražje okrog 27%. ----------------------------------------------------------------------- Še največja razlika mi pri izračunu daje primejava mojih dobljenih G-Loono-vih 19ih oddajnikov v primejavi z mobitelovimi 1100imi. Torej, če še dodatno predpostavimo, da mora biti zaradi geometrije in razporeditve preb razporeditev balonov tudi do 5 krat večja nastanejo sicer že občutne razlike pri vdževalnih stroških. Toda občutek imam, da tale zadeva v primerjavi z mobilno tehniko je kar tam tam po končni invecticiji in rentabilnosti. Kdo bi si mislil...
