Realnost je seveda še daleč od filmov. Sistem Precobs, ki ga razvija nemški IfmPt (Institut für musterbasierte Prognosetechnik), ne povedal, kdo in kam bo vlomil, ampak bo dal približno informacijo, v katerem okolišu lahko v naslednjih dneh pričakujemo vlom. Sistem se napaja iz podatkovne baze o vlomih, ki obsega podatke za obdobje zadnjih sedem let. Vodja kriminalistične policije v Nürnbergu Karl Geyer pojasnjuje, da si številni vlomi sledijo po znanem zaporedju. Storilci se v naslednjih dneh po vlomu vrnejo v isto sosesko in v neposredni bližini vlomijo še kam drugam. To razlaga z dejstvom, da gre pri vlomu za klasičen problem tveganja in nagrade, kjer se tveganje z obiskom znanih krajev, kjer storilci poznajo okolico, poti za pobeg in ostale podrobnosti, zmanjša. Ugotavljajo, da se s 70-odstotno verjetnostjo v sedmih dneh po vlomu v radiju 500 metrov zgodi še en zelo podoben vlom.
Sistem so že preizkušali v Zürichu, kjer so bili nad delovanjem navdušeni. Število vlomov je upadlo za 14 odstotkov, na področjih, ki so jim posvetili posebno pozornost, pa celo za tretjino. V dele mesta, ki jih je sistem označil kot verjetne za naslednje vlome, so napotili dodatne policijske patrulje. To po eni strani zmanjša verjetnost vlomov, po drugi strani pa omogoča lažje odzive na vlome, ki se kljub temu zgodijo.
München bo prvo nemško mesto, ki bo v naslednjih šestih mesecih preizkušalo nov sistem, kmalu se bo pridružil še Nürnberg. V mestni upravi zatrjujejo, da nevarnosti za uhajanje podatkov ni, ker so v sistemu vsi podatki o žrtvah in storilcih anonimizirani. Vseeno je pričakovati, da bo sistem vzbudil pozornost varuhov osebnih podatkov oziroma informacijskih pooblaščencev. Bavarski varuh Thomas Petri je dejal, da bo moral sistem podrobneje preučiti, preden bo podal sodbo.
To se je že prej delalo na roke. "Že tretjič so ropal za bažigradom.... dejmo tam mal več patrulj izvajat..."
Zdej sam čakamo na film, kjer bodo nepridipravi zlorabili tak sistem, da bodo v miru lahko oropali banko med tem, ko bo vsa pozornost usmerjena v nek geto.
Ampak, če boš na podlagi tega algoritma napovedal vlom in ga preprečil, potem boš s tem pokvaril prihodnje napovedi.
algo napoveduje samo, v katere soseske naj razporedijo več patrulj, ker je trenutno več problemov tam okoli. rezultat je bil, da so sle cirme rates dol.
Glede na pokradeni denar morajo v okolici NLB in NKBM utripati vse lučke in tuliti alarm.
Glede na to, da Slovenci še vedno hočejo ti banki v državni lasti, bi morale utripati lučke in tuliti alarmi na vseh mejnih prehodih. Kot svarilo tujcem, seveda.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Pa sej ta sistem rabi samo dve informaciji, kdaj in kje se je zgodil vlom, mogoče še če je oseba ki je vlomila na x kraju na prostosti ali ne. Tako da ne vem kaj je problem z zasebnostjo. Pa če se 10 ljudi, odloči ropat neko sosesko kjer so bogatejši ljudje, sedaj če tam poostrimo nadzor, ne naredimo drugega kot da se ti ljudje preselijo drugam, s tem, da potem je njihov izplen manjši ker pa poveča pogostost kriminalnih dejanj.
Tukaj se pojavi vprašanje katera teorija napovedovanja prihodnosti je pravilna:
1. Ko napoveš prihodnost in na podlagi tega ukrepaš, se prihodnost spremeni, zato je prvotna napoved napačna. 2. Ko napoveš prihodnost in na podlagi tega ukrepaš, je bilo to že upoštevano v napovedi prihodnosti, gre torej za samo-izpopolnjujočo napoved.
Tukaj se pojavi vprašanje katera teorija napovedovanja prihodnosti je pravilna:
1. Ko napoveš prihodnost in na podlagi tega ukrepaš, se prihodnost spremeni, zato je prvotna napoved napačna. 2. Ko napoveš prihodnost in na podlagi tega ukrepaš, je bilo to že upoštevano v napovedi prihodnosti, gre torej za samo-izpopolnjujočo napoved.
V bistvu ne napoveduješ prihodnosti ampak stopnjo verjetnosti. Na podlagi podatkov, ki jih imaš se uvedejo ukrepi. Po daljšem času npr. pol leta pa dobiš rezultat tega. In lahko sklepaš ali so bili ukrepi učinkoviti.
Drži, če se število vlomov zmanjša na dolgi rok, lahko čez nekaj let z določeno gotovostjo trdiš, da dejavnik, ki je vplival na prelom, prav uvedba sistema.
