»

COBOL še vedno poganja precej bančnih sistemov

Slo-Tech - Redko pridejo programski jeziki v novice, še redkeje med novice za splošno javnost. Še redkeje pa pride na prve strani jezik iz 60. let, ki ga danes ne učijo več na skoraj nobeni univerzi. Gre seveda za COBOL, ki še danes poganja ogromno bančnih sistemov po vsem svetu. Ti sistemi so z leti doživeli nadgradnje, a jedro je ostalo, tako da še vedno tečejo na COBOL-u. Sedaj pa je začelo zmanjkovati programerjev, ki ga razumejo.

Za vsakdanjo rabo so COBOL zamenjali modernejši jeziki, kot so Java, C ali Python (ki sedaj že niti niso več novi), v bankah pa je COBOL ostal. Poleg prednosti, med katerimi sta najpomembnejši zanesljivost in pravilno zaokroževanje centov (pri običajnem...

30 komentarjev

Temni bazeni likvidnosti

The New York Times - Veliki igralci na finančnih trgih imajo vedno v rokavu kakšno inovativno zamisel, kako dobro zaslužiti in pretentati konkurenco. O visokofrekvenčnem trgovanju (HFT) smo že obširno pisali in ker tehnologija počasi prihaja v zrelo fazo, kjer so dobički manjši, se vedno najde kakšna nova možnost. Takšna možnost so s HFT povezani temni bazeni likvidnosti (dark pool), ki so sami po sebi sicer zakoniti, njihova zloraba pa seveda ne. Britanska banka Barclays se je znašla pred tožbo zaradi zlorabe tega instituta.

Zgodba gre poenostavljeno povedano takole. Če želi nek veliki institucionalni lastnik delnic ali obveznic prodati večjo količino, je to treba izvesti preudarno. Na malih borzah brez likvidnosti, kot je ljubljanska, to...

14 komentarjev

Kdor je ukradel sedem milisekund, je zaslužil milijone

Slo-Tech - Od Wasingtona do Chicaga je približno tisoč kilometrov po zemljevidu (tri svetlobne milisekunde). Po cesti je teh kilometrov še nekaj več, za informacije pa je pot še daljša, saj se biti vmes sprehajajo po več povezavah in usmerjevalnikih, tako da informacijski signal med mestoma ne more potovati hitreje kakor sedem milisekund. Zakaj je to pomembno? Ker se je prejšnji teden zgodil natanko eden izmed treh scenarijev: nekdo se je počutil neverjetno vsevednega in slepo stavil 600 milijonov dolarjev na skrajno nepričakovano odločitev ameriške centralne banke (FED), nekdo je zlomil zakone fizike ali pa je nekdo dobil podatke hitreje, kot bi jih bil smel. V vsakem primeru je zaslužil ogromno denarja. Ni treba dvakrat ugibati, kaj je daleč najverjetneje. Berite dalje, saj ima zgodba cel kup detajlov.

Poglejmo incident pobliže, za kar moramo...

41 komentarjev

Visokofrekvenčno trgovanje počasi jenja

BuisnessWeek Online - Visokofrekvenčno trgovanje (HFT) na borzah, ki smo mu na našeh straneh namenili obilico pozornosti, tudi zaradi panik, škode in prekupčevanja z napol javnimi informacijami, počasi izgublja zagon, ugotavlja Business Week. Vrhunec je HFT, ki je v resnici le drugo ime za premetavanje delnic z avtomatiziranimi algoritmi, ki v povprečju poizkušajo uganiti smer naslednjega premika in tako nekaj malega zaslužiti, dosegel med leti 2009-2010. Sedaj pa se trg počasi izravnava.

V letih 2006-2008 je HFT doživljal pravi...

23 komentarjev

Cisco prodaja Linksys

Dobri stari Linksys.

vir: South Park
Bloomberg - Omrežni velikan Cisco je najavil prodajo svoje divizije Linksys, ki proizvaja dobro znane domače brezžične usmerjevalnike. Kupce zanjo išče investicijska banka Barclays, bojda med igralci na TV trgu, cena pa naj bi bila pošteno nižja od 500 milijonov dolarjev, ki jih je za kalifornijsko podjetje Cisco odštel pred malo več kot 9 leti. Linksys namreč deluje v zelo zapolnjenem segmentu trga, ter zato z nizkimi maržami.

S tem počasi zaključujejo strategijo izhoda iz potrošniškega trga, s katero je izvršni direktor John Chambers sprožil lani spomladi, z zaprtjem linij za Flip videokamere (kupljene l. 2009 tudi za pol milijarde) ter Cius videokonferenčne tablice (menedžerji so si pač...

24 komentarjev

Malomaren test algoritma povzročil pol milijarde dolarjev škode na borzi

Pogled nihanja tečaja na milisekundni skali kaže početje pobeglega algoritma.

Slo-Tech - O visokofrekvenčnem trgovanju smo že obsežno pisali in ugotovili, da večino prometa na resnih borzah (kamor se ljubljanska nikakor ne šteje) tako ali tako opravijo računalniki po prednastavljenih trgovalnih algoritmih. Povprečni čas držanja delnice je nekaj deset sekund, vsako sekundo pa se izvede na milijone algoritemskih transakcij, v katerih algoritmi posamezne borzne hiše ali investicijske banke poizkušajo premagati algoritme konkurentov. Poleg kakovosti algoritmov na uspeh vpliva tudi latenca, zato podjetja plačujejo velike vsote za kolokacije čim bliže borzi, po možnosti v isti stavbi.

Neskončno lovljenje vedno boljših odzivnih časov bi lahko preprečili z uvedbo zrnatega trgovalnega časa (sklepanje poslov oziroma...

44 komentarjev

Londonska borza dopoldne ustavila trgovanje zaradi tehničnih težav

Reuters - Težave na londonski borzi zaradi prehoda na Linux še niso končane. Nasprotno, povečujejo se, saj so morali danes zjutraj takoj po otvoritveni avkciji prekiniti trgovanje. Točnega razloga niso navedli, so pa dejali, da gre za "težave s podatki o trgu". Več borznih posrednikov je povedalo, da svojih poslov niso mogli preklicati in da so se zataknili v sistemu, kar je onemogočilo vnos in pravilno izvedbo novih poslov.

Problem so najprej opazili ob 7.54 uri zjutraj, ko je bilo nekaj poslov preklicanih. Med 7.50 in 8.00 uro se namreč na londonski borzi izvaja odpiranje trga z otvoritveno avkcijo. To pomeni, da se v sistem zapisujejo vsa naročila (tržna in limitirana), nato pa se izvede odpiranje trga z enotno ceno vrednostnega papirja, ki omogoča največje število poslov...

43 komentarjev