Slovenski znanstveniki prvi na svetu pripravili magnetno tekočino!

Mipe je 14. dec 2013 ob 19:33 izjavil:

Bodite pozorni na koren besede "tekočina". Če lahko teče in se ne upira deformaciji, potem je tekočina, naj bo driska ali prdec. Je pa jasno zdrava pamet, da se ve, o čem je govora, zato govorimo o tekočinah in plinih.

Potem pa imamo zlomka kot je tekoči plin oziroma utekočinjen naftni plin.

Z definicijo si povsem zadel. Naftni plin je pa le pogovorno ime za mešanico propana in butana (in morda še kakšnih primesi), ki je normalnih pogojih v plinskem stanju, v praksi pa se ga uporablja stisnjenega do te mere, da je v obliki kapljevine. Je pa res, da je izraz "utekočinjen" nekoliko neroden in bi pravilneje bilo recimo "ukapljevinjen". Meh, jezik... :S

antonija je 14. dec 2013 ob 20:49 izjavil:

Jaz sem v diplomi moral uporabit besedo "fluid", to pa zato ker sem delal s superkriticnim CO2. Tiso ni ne plin, ne kapljevina (ki skupaj tvorita skupino tekocin), ampak .... nekaj. Je blo v jeklenem cilindru in nikoli nisem videl kako dejansko izgleda

Kakorkolize, "fluid" ima mesto v slovenscini.

Fluid morda ima mesto v Slovnščini, ampak kot (odvečna) tujka; ni ne prva, ne zadnja tujka, ki se jo uporablja, čeprav obstaja ekvivalentna slovenska beseda. Resno, angleška definicija za fluid je enaka, kot slovenska definicija za tekočino, in zajema ne le pline in kapljevine, temveč vse, kar lahko "teče", tudi tekoče kristale, plazmo ali superkritične tekočine (vodo, CO₂, itd.).

Zakaj se v praksi forsira uporabo fluid, ne vem. Morda ker tujke zvenijo bolj učeno, ali pa je morda fizikom presedlo laikom in študentom ves čas razlagati razliko med kapljevino in tekočino. Vsekakor pa je vredno okrcati vsakega mentorja ali komisijo, ki se obrekne ob uporabo povsem pravilne in ustrezne slovenske besede z napačno razlago, zakaj naj bi le-ta beseda bila neprimerna.