Razlika med B in H

Ko sem iskal po spletu v angleškem jeziku, sem opazil da ima veliko ljudi težave ločevanja in razumevanje razlik med gostoto magnetnega polja in jakost magnetnega polja.

Sam še vedno ne vem kakšna je razlika, kako so prišli do ene fizikalne veličine in druge. Vem le da sta sorazmerni z indukcijsko konstanto, ampak to so izmerili in ji pripisali takšne enote, da se ravno izide. Ker seveda B in H imata različne enote, torej gre za čisto drugačen koncept. Nikjer pa nisem našel konkretnega odgovora, kaj je kaj.

Torej če je kakšen fizik/elektrotehnik tukaj bi prosil, če lahko po domače razloži razliko ter kako so sploh prišli do tega.

Hvala.

Bolj pravilno se B imenuje gostota magnetnega pretoka.

Na kratko, H je povezan z vzroki za magnetno polje, B pa z posledicami. Tok v žici povzroča magnetno polje. Magnetno polje povzroča magnetni pretok. Spremembe magnetnega pretoka inducirajo električno napetost.

Kot je rekel tigrr, v vakuumu razlika ni pomembna. Izkaže pa se, da je ta delitev uporabna, ko obravnavaš magnetno polje v materialih. Tam se z koeficientom med B in H zelo priročno opiše, kako material vpliva na magnetno polje. Je pa to bolj kot matematični trik, ki omogoča enostavno računanje, ko te ne zanima mikroskopski pogled na snov.

Kolikor se spomnim je približno takole: B je gostota magnetnega pretoka in je neposredno merljiva količina, medtem ko H to ni. B podaja informacijo o dejanskem magnetnem polju v snovi. V spošnem je to polje vsota polja, ki bi obstajalo, če bi namesto snovi imeli vakuum, in polja, ki nastane zaradi magnetizacije (M) v snovi. Magnetizacija je ureditev magnetnih momentov v snovi pod vplivom zunanjega magnetnega polja, kar se efektivno doda k celotni velikosti polja B = H + M (brez upoštevanja konstant za permeabilnost). Zato je polje v železnem jedru transformatorja večje od polja v recimo lesenem jedru enakega transformatorja skozi katerega teče enak tok. V praznem prostoru oziroma bolje v prostoru, kjer je permeabilnost enaka permeabilnosti praznega prostora, se B in H razlikujeta samo do multiplikativne konstante.

marjan_h je 31. maj 2018 ob 18:10 izjavil:

Torej če pravilno razumem:

Gostota magnetnega pretoka B, je število magnetnih silnic v nekem materialu. Večja kot je gostota, več silnic lahko gre skozi material.
Jakost magnetnega polja H pa je "moč" magnetnega polja koliko amperov toka, na meter oddaljeno magnetno polje. Bolj kot smo oddaljeni manjša je "moč". Ter manj toka spustimo skozi material, manjša bo "moč".

Pa obe veličini sta vektorja, kar pomeni da je pomembna smer magnetnih silnic.

NE. Ne razumeš še čisto. Zadeva ni ravno enoumno razumljiva. Malce je ZAKOMPLICIRANA, tudi etimološko.

Obe sta vektorski količini. Tu ni debate.

Gostota magnetnega pretoka B, je število magnetnih silnic v nekem materialu. Večja kot je gostota, več silnic lahko gre skozi material.

Tako!(?) PRAVILNO!(?) Ali ravno OBRNJENO!?? V železu je lahko gostota silnic do 1000 x večja, kot npr. v zraku (ali vakumu)! To ti podaja konstanta! Konstanta materiala oz snovi... V železu (ali npr. magnetu - železu, ki ima in lahko obdrži svoje magnetno polje) se lahko magnetne silnice zgostijo!!!



Tukaj dejansko gosto narisane silnice v magnetu ali tuljavi manjkajo! Verjetno so jih pozabili narisati.

Gostota magnetnega toka je tukaj definicija! To je malo čudno za razumeti, vendar jo moraš jemati kot definicijo (med vodnikom, skozi katerega teče 1 amper na 1 metru x žice blabla bla.....)

Tukaj je definicija, med električnim tokom skozi vodnik s tokom 1 A bla bla bla..... To je definicija in to moraš pač tako (žal) sprejeti. ŠE enkrat: DEFINICIJA, ki določa razmerje (enot in veličin) med el.tokom in magnetno silo!!

Potem pa so fizikalni frajerji vpeljali še Magnetno jakost!

Ta magnetna JAKOST pa ti POVE, da nekateri materjali npr. (nekatero) železo sprejmejo več silnic, po njih silnece lažje tečejo in več jih lahko teče; po domače povedano: so pravi (magnetni) vodniki za magnetne silnice ....

Še nekako najboljša analogija za razumevanje bi bil električni tok (I) in upornost maretiala...

Npr. V bakrenem uporniku (žici) zaradi niske el. upornosti bakra teče (po Ohmovem zakonu) večji tok (I) ob enaki napetosti kot npr. pri kakšni žici iz druge kovine ali zlitine..... Ta ima morda večjo uprrnost in zato manjši el. tok!

Je malce zoprno in nerodno za razumeti, se pa da, če to narediš počasi in po korakih, kot si sledijo.

Gostota je definicija, jakost naj bi bila pa, kaj ti jaz vem moč prevodnosti elektičnih silnic v določenem materjalu.....

Zdaj pa razumi, če moreš.

V naslednjem predavanju prof. Sinigoja imate razlago za B in H.

LP

http://video.fe.uni-lj.si/OEII/Teme/mov...