Heise - Elektronska pošta je revolucionarno spremenila način komunikacije s podjetji in v podjetjih. Po eni stran omogoča, da sporočilo pošljemo v poljubnem času in prejemniku dovoljuje odgovor, ko bo imel čas, a se po drugi strani vse prevečkrat pričakuje takojšnji odgovor ne glede na čas. Ker se je odgovarjanje na elektronsko pošto vedno bolj zažiralo tudi v del dneva, ko zaposleni niso v službi, so v Volkswagnu našli zanimivo rešitev.
Vodstvo podjetja se je s sindikatom dogovorilo, da bodo strežniki prenehali pošiljati prejeto elektronsko pošto na službene pametne telefone zaposlenih pol ure po izteku delovnega časa (ob 18.15) in jo znova začeli pol ure pred pričetkom (ob 7.00; Volkswagen uporablja fleksibilni delovni čas med 7.30 in 17.45). Na ta način želijo ugoditi vedno pogostejšim pritožbam, da se od zaposlenih pričakuje ukvarjanje s službo tudi v prostem času, tako da si ne morejo učinkovito odpočiti. Ostale funkcije službenih pametnih telefonov seveda ostajajo nespremenjene, torej pošiljanje tekstovnih sporočil, brskanje po spletu in klici. V podjetju so ugotovili, da nenehna zahteva po dosegljivosti zmanjšuje storilnost delavcev in jim ne omogoča zakonsko predpisanega počitka, zato so izvedli preventivni ukrep, ki zadeva dobrih 1100 zaposlenih. Izvzeti so le zaposleni po individualnih pogodbah (višji vodstveni kader), ki morajo biti dosegljivi venomer.
Še radikalnejšo idejo pa je v začetku tega meseca predstavil šef francoskega informacijskega giganta Atosa. Thierry Breton je namreč napovedal, da bo do leta 2014 prepovedal interno elektronsko pošto. Čeprav mnogi označujejo njegovo idejo kot neumno in neizvedljivo, njegov obsežen življenjepis (izvršni direktor France Telecoma, francoski ekonomski minister, profesor na Harvardu) terja, da idejo vsaj premotrimo. Breton pojasnjuje, da vsak izmed 80.000 zaposlenih v Atosu dnevno v povprečju prejme sto elektronskih sporočil. Analiza je pokazala, da je 15 odstotkov dejansko koristnih, ostala pa samo tratijo čas. Tedensko to pomeni med 15 in 20 porabljenimi urami za odgovarjanje na interno e-pošto, kar je preveč. Zato bodo interno e-pošto enostavno ukinili in prešli na druge načine komunikacije, med drugim na hipna sporočila. Pilotni projekt, v katerem sodeluje 500 sveže zaposlenih, je pokazal izrazite prednosti delovanja brez interne e-pošte. Elektronska pošta za komunikacijo z drugimi podjetji in strankami kakopak ostaja.
... Ampak popoldan in zvečer vse preveč odgovarjamo na maile, kar me čedalje bolj jezi.
Kaj se ne da enostavno ignorirat službeno e-pošto izven delovnika ??? ... jaz dobivam službeno epošto ob vseh urah .. ubadam se z njo pa samo v delovnem času ...
Ni potrebno spreminjati sistema, ampak mišljenje...
Doing nothing is very hard to do... you never know when you're finished.
Meni pa paše, da odgovarjam na epošto, kadar mi paše in ko imam čas. Velikokrat izven delovnega časa, a tudi med delovnim časom velikokrat počnem kaj drugega. Sem za popolno flexibilnost (če je le mogoča glede na naravo dela) v smislu, da ni važno kje si, kaj delaš, koliko časa si na kosilu itd., važno je le, da je delo opravljeno pravočasno in 100% profesionalo.
Ok ampak tisto o 100 e-mailih na dan so pa gotovo buče... Najbrž je vštet še kakšen IM, pa še to je _veliko_ prevelika številka. Sicer pa potreba po neprestani komunikaciji meni kaže na neustrezno organizacijo.
itak je verjetno tudi oni na drugi strani ne bo do jutra...
Ocitno smo samo Slovenceljni taki, da delamo tudi popoldan. Ljudje iz drzave, kjer je sedez moje firme niti pomotoma ne delajo popoldan. Za to imajo nas ...
Se kar strinjam - pod 15 koristnih od 100 mailov na dan verjetno mislijo razne CC in BCC, ko A pošlje mail B-ju, potem pa še C-ju, D-ju in E-ju v vednost. In C, D in E bi mirno živeli, če tega maila ne bi prebrali, branje pa jim vzame nekaj časa.
Drug problem, ki ga blokada serverjev ne bo rešila, pa je splošna mentaliteta. Delam v podjetju, kjer si ne moremo dovoliti, da bi na "nujno" povpraševanje ob 14:55 odgovoril šele naslednji dan. Pač, vodstvo je prepričano, da moramo potegniti, če tako zahtevajo stranke. Dejstvo pa je, da so skoraj vsi maili in klici, ki jih dobim od strank - nujni -. Prav zabava me, ko v vsakem mailu oz. klicu pravijo, da je nujno. In to do te mere, da se je že več kot enkrat zgodilo, da je klicala stranka iz gradbišča (prodajamo gradbeni material) in rekla, da nujno rabi to-in-to in da so že začeli z delom. Ha?!
Ker v bistvu njihov končni kupec zahteva, da zadeva jutri stoji, oni mu želijo ugoditi, potem pa pritiskajo na nas, da moramo ravno tako iz danes na jutri organizirati vse potrebno. In ne-daj-bog, da bi mu rekel, da ne gre. In pol kliče in reče takoj, in se mu skoraj začnem smejati v slušalko - zaradi optimizacije nas je itak vedno manj in imamo vedno več zadolžitev, poleg tega imam petnajst drugih "nujnih" stvari pred njim, on pa kot da bi dejansko pričakoval, da imamo v podjetju človeka, ki je zadolžen samo za njega. In ko pokliče, pričakuje, da bo ta zaposleni skočil in naredil zadevo takoj.
Verjetno je to tudi pri drugih branžah podobno. Dokler bo tako, se bojim, da taki ukrepi ne bojo pomagali.
Tisti v članku bodo prešli iz e-maila na IM in s tem naredili korak naprej? Če te 1x na uro nekdo zmoti za 5 min preko IM, rabiš pa od 5 do 45 min, da prideš nazaj "noter" v delo, ki si ga pred tem opravljal, se računica o prihranjenem času ne izide.
Drug problem, ki ga blokada serverjev ne bo rešila, pa je splošna mentaliteta. Delam v podjetju, kjer si ne moremo dovoliti, da bi na "nujno" povpraševanje ob 14:55 odgovoril šele naslednji dan. Pač, vodstvo je prepričano, da moramo potegniti, če tako zahtevajo stranke. Dejstvo pa je, da so skoraj vsi maili in klici, ki jih dobim od strank - nujni -. Prav zabava me, ko v vsakem mailu oz. klicu pravijo, da je nujno. In to do te mere, da se je že več kot enkrat zgodilo, da je klicala stranka iz gradbišča (prodajamo gradbeni material) in rekla, da nujno rabi to-in-to in da so že začeli z delom. Ha?!
klasika ja. pa dostkrat dejansko je nujno, z njihove strani. itak ste firma, ki prodaja in so vam te stranke lifeline.
Ocitno smo samo Slovenceljni taki, da delamo tudi popoldan. Ljudje iz drzave, kjer je sedez moje firme niti pomotoma ne delajo popoldan. Za to imajo nas ... ;(
Umm...v novici so omenjeni nemci in francozi. A nebi počas nehal s temi bednimi "to je možno samo pri nas" forami.
Ontopic. Jaz se strinjam z takšnim režimom. Par nas ni nič tako nujnega, da bi morali delati tudi popoldne in zvečer. Če je kakšna stvar dejansko nujna (sesut server, roparji v skladišču... Res nujne stvari) pa mail ni pravi kanal. V takšnem primeru se uporabi telefon. Nočem, da imajo sodelavci polno glavo službe še zvečer, da potem zjutraj sitni in nerazpoloženi pridejo v službo.
Tole je res bedarija, treba je spremenit mišljenje ljudi, ne pa orodja. Dejmo ukinit VSE telefone, jaz bom bil tako ful bolj produktiven, noben me ne bo mogel dobit in pač ne bom imel nobene naloge razen od tistih ki se bodo pridrsal do moje pisarne. Zagotovim vam da bom 100% učinkovit! :D
Če pa folk ne more nadzorovat svojih nagnjen do branja e pošte (kar ubistvu sploh ni smešno) ali pa imajo hiperaktivne šefe to še zdaleč ni problem serverjev :)
Kako pa spremeniš mentaliteto? Če bodo poslali memo "popoldne se ne dela", ga noben ne bo upošteval. Če pa človeku odvzameš orodje si pa pač ne bo mogel pomagati.
Kako pa spremeniš mentaliteto? Če bodo poslali memo "popoldne se ne dela", ga noben ne bo upošteval. Če pa človeku odvzameš orodje si pa pač ne bo mogel pomagati.
No dajmo se nehati sprenevati zakaj tule sploh gre. Manj ambiciozen del zaposlenih (s čimer ni samo po sebi nič narobe), moti da je bolj ambiciozen delež pripravljen delati tudi od doma "zastonj". V narekovajih zato ker je v ozadju pač pričakovanje da se bo dodatno delo enkrat obrestovalo. Ukrepi kot so blokada serverjev so pa poskus omevanja bolj ambicioznih.
Delam v največji ustanovi v Sloveniji (verjetno) in se ne znan predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi se nekdo spomnil, da je potrebno strežnike ugasniti. Slednje se sicer ne more zgoditi, ker sistem teče 24/7. Načeloma pa nimamo prav nobenih problemov, jaz pač delam, ko imam čas, so pa ljudje, ki po 14:30 enostavno več ne odgovarjajo, samo te pa res pošta ponavadi čaka, ko prideš v službo, ker so ob 7:00 že na delovnem mestu (sam prihajam nekoliko kasneje, ker moje delo gravitira na v poznejše ure).
No dajmo se nehati sprenevati zakaj tule sploh gre. Manj ambiciozen del zaposlenih (s čimer ni samo po sebi nič narobe), moti da je bolj ambiciozen delež pripravljen delati tudi od doma "zastonj". V narekovajih zato ker je v ozadju pač pričakovanje, da se bo dodatno delo enkrat obrestovalo. Ukrepi kot so blokada serverjev so pa poskus omevanja bolj ambicioznih.
Strinjam se z večino zapisa, razen z zadnjim delom. Lahko je kdo samo bolj ambiciozen, lahko pa da enostavno nima v službi orodij ali časa, da bi delo dokončal (sam ogromne vrtilne tabele vedno delam doma na šestjedrniku, ker počasni službeni računalniki samo zmanjšujejo mojo produktivnost).
Je že marsikje tako, da imajo v ekipi enako bistrih ljudi občutno prednost v znanju tisti, ki so samski ali ločeni, ker enostavno več prostega časa porabijo za službo (ki jim je hkrati tudi hobi). Tako pač je in s stališče firme ne vidim smila to omejevati. Razen, če je zadaj kaka širša družbena skrb...
Tako pač je in s stališče firme ne vidim smila to omejevati.
Jaz pa vidim smisel.
- Bolj zadovoljni delavci, kar pomeni manj možnosti za menjavo službe. - Manj stresa kar pomeni manj odsotnosti zaradi bolezni. - Produktivnost se s takšnim podaljševanjem "delovnika" ne poveča. Kvečjemu obratno.
Sem imel nekaj casa v sluzbi vklopljeno BlackBerry storitev... in sem jo imel po nekaj tednih dovolj. Sluzbena posta me zanima samo v sluzbi
Zdej na Androidu pa mi niti na pamet ne pade, da bi dal vklopiti kak podoben sistem, niti Gmail nimam vklopljen. Za posto uporabljam kar Opero, dovolj imam samo branje poste.
Ok ampak tisto o 100 e-mailih na dan so pa gotovo buče... Najbrž je vštet še kakšen IM, pa še to je _veliko_ prevelika številka. Sicer pa potreba po neprestani komunikaciji meni kaže na neustrezno organizacijo.
Mogoče so na nekaterih delovnih mestih tiste o 15% koristni pošti bučke, vsekakor pa ne o številki 100. Marsikje te zjutraj pričaka ogromna številka. hja, pol dneva samo za maile? Je potrebno zelo selekcionirano postopati, drugače res zapraviš delovnik samo za maile...
Ma ste že vsi obsedeni z tem nonstop delom....še na božič sanjate o tem.
Klanjam se temu postu. Kot so že rekli pol leta nazaja na VAL-u 202; imeti danes družino in otroke, ne-delati kariere, ne izigravati snoba in kar je podobnih "kerefek", kot je zgolj osem urni delavnik, se smatra kot čudaški osebek, neprilagojen družbi, časovno omejena osebnost... nekaj, kar so včeraj na RŠ rekli; dislocirana socialna osebnost...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Ma ste že vsi obsedeni z tem nonstop delom....še na božič sanjate o tem.
+1
Če pogledate svojo pogodbo, so vse napisane za 40 ur tedensko. Plus letni dopust. Poznam pa kar nekaj ljudi, ki so pustili v službah vse popoldneve, pa še prosti čas doma. da ne govorim o tem da so kupili na svoje stroške računalnik za službene posle ...
Mene na razgovorih za službo malo debelo gledajo ko rečem da se dela 8 ur na dan. In to je to ... Sicer pa že dolgo nisem bil na enem ... Bom moral malo iti za zabavo.
Poanta tega je, da se pač držiš pogodbe. Dokler mi lastnik podjetja ne da kakega deleža in udeležbe pri dobičku, ne mislim pretiravat z nadurami. Sploh če niso plačane.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Delam v večji mednarodni korporaciji. Vsekakor bom "podražil" naše HR-ovce s tem.
Po moje me bodo vprašali po zdravju. Ampak popoldan in zvečer vse preveč odgovarjamo na maile, kar me čedalje bolj jezi.
Kdo ti pa je kriv? Jaz še telefona ne dvignem izven delovnega časa neglede kdo kliče. Oz vbistvu celo blokiram vse telefonske številke izven delovnega časa razen določene izbrane.
Meni pa paše, da odgovarjam na epošto, kadar mi paše in ko imam čas. Velikokrat izven delovnega časa, a tudi med delovnim časom velikokrat počnem kaj drugega. Sem za popolno flexibilnost (če je le mogoča glede na naravo dela) v smislu, da ni važno kje si, kaj delaš, koliko časa si na kosilu itd., važno je le, da je delo opravljeno pravočasno in 100% profesionalo.
Točno tako! Jaz sledim temu principu...in mi v veliki meri ratuje!
Človek se obremenjuje v sebi, zaradi sebe, ker si dovoli upliva izven sebe. Problem ima vsak posameznik v sebi, ker si ga privošči. 50 mailov na dan prjmem mimogrede, po večini jih zgolj označujem in brišem. Službene sortiram in jih berem tudi po teden kasneje. Izgovor - ga nisem opazil med vso šaro. Moja služba ni odpiranje maila, ampak je biti produktiven na specifični točki področja. Naloga pride od nadrejenega ali sodelavca, ne pa od maila. Navadi se na email in brez njega ne moraš. Druge navadi, da ne uporabljaš maila, pa se bodo prilagodil. Imam tel. pokliči me. Hitrje, lažje itd.
V zdravstvu je to popolnoma nepraktično, ker so ljudje redko na enem mestu.
Kako to misliš?
Zdravstveni delavec, ki ima VII. ali višjo stopnjo izobrazbe, se ubada tako s strokovnim, administrativnih in še kakšnim drugačnim delom v istem dnevu. Zdravnik na terciarnem nivoju ima recimo ambulanto, paciente na oddelku, raport in tako dlje. Jaz osebno (sem farmacevt) tekom dneva nadziram aseptikom, potem sem na oddelku (raport, klinično delo), nadziram delo tehnikov, pregledam naročnile za rezevrne ATB, izdam kakšen narkotik, ipd.
Če pogledate svojo pogodbo, so vse napisane za 40 ur tedensko. Plus letni dopust. Poznam pa kar nekaj ljudi, ki so pustili v službah vse popoldneve, pa še prosti čas doma. da ne govorim o tem da so kupili na svoje stroške računalnik za službene posle ...
V času Tita (1970-1985) je bilo takole: delali smo 5 dni po 8 ur. Morebitna nadura (ali bi prosim podaljšal jutri in pojutrišnjem delo za dve uri? Bi!) je bila plačana 50% na redno uro.
Zelo zelo redko so nas (nekatere) prosili, če bi delali kakšno nedeljo (cena redne ure + 100%). Delal si, če si rabil denar. Če si imel v načrtu kupiti kaj dražjega. In če si zavrnil, te ni nihče vlekel za ušesa.
Danes pa... Mnogi pri nas so kot Japonci. Poročeni s službo.
In ko pridejo prazniki in je prosto pet dni zapored, pa so v šoku in depresiji. Firma pa je (žal) zaklenjena... Budale!
Ma ja. Če je pogodba za 8h/dan se dela točno 8 ur nič več, seveda pod pogojem, da je delo opravljeno. Če hoče kdo resno pripadnost podjetju naj ali ponudi delež ali primerno plačo.
Tomi, v mislih sem imel seveda mobilni telefon. Za nujne zadeve pač. Če je kaj res nujnega ne greš pošiljati maila verjetno? Za ne nujne zadeve, ki lahko čakajo je pa mail, ampak med delovnim časom. Verjetno nima nobenega smisla, da maile prebiraš stran od delovnega mesta, kjer imaš na voljo tudi drugo opremo.
IceIceBaby: ja, takole gledano. Čeprav lahko bereš tudi stran od delovnega mesta, posebej, če je domača oprema hitrejša od službene in ti vzame manj živcev, pa delaš kaj doma.
S ducatom Kitajcev se boš ti menil po telefonu? Že če odstraniš vse ostale probleme, ga boš verjetno razumel težje, kot Indijca , še Slovenca s čisto drugačnim naglasom kot si ga vajen, je težko razumeti včasih... Skype imajo povečini blokiran, msn tudi, gmail tudi...
To, da boš z veliko več dela, veliko več ustvaril, je zgrešena logika novih kapitalističnih držav. V resnici pa so na vrhu po produktivnosti takšne države, kot so Norveška, pa Francija, Nizozemska itd., kjer se dela "normalno", nikjer pa ni na vrhu Tajvana, Južne Koreje itd. Potem pa se čudijo, zakaj so ljudje tako tečni (kot npr. pri nas), zakaj se ne naredi več, zakaj se zgubi ure in ure na sestankih itd.
Ne bom citiral...sem pa videl kar nekaj takih komentarjev, češ, če bi mi dali delež v firmi, pol pa delam nadure in sem dosegljiv v prostem času itd... Fantje, samo tega si ne želte, sam sem v taki situaciji in zaradi tega minimalnega deleža je nekega normalnega življenja konec. Ne glede na delež, moraš na vsako poslovno kosilo, sestanki, podpisi pogodb, ogledi projektov, skratka že pred projektom delaš ko budala, med projektom in še pol do zaključka garancije, si praktično priklenjen na projekt. Skratka, sam težim k normalnem tempu in normlnem delu. verjetno ste vsi v šoli risali tisti graf človekove koncentracije - mislim da je bila skala nekje 7 urna, več dolgoročno pač nismo sposobni, pa čeprav sam delam po 20 ur na dan, po 7 dni na teden...se tega zavedam in delam tudi 100% na tem da se bo ta oslarija vsaj zame čimprej končala.
V času Tita (1970-1985) je bilo takole: delali smo 5 dni po 8 ur. Morebitna nadura (ali bi prosim podaljšal jutri in pojutrišnjem delo za dve uri? Bi!) je bila plačana 50% na redno uro.
Zelo zelo redko so nas (nekatere) prosili, če bi delali kakšno nedeljo (cena redne ure + 100%). Delal si, če si rabil denar. Če si imel v načrtu kupiti kaj dražjega. In če si zavrnil, te ni nihče vlekel za ušesa.
Danes pa... Mnogi pri nas so kot Japonci. Poročeni s službo.
In ko pridejo prazniki in je prosto pet dni zapored, pa so v šoku in depresiji. Firma pa je (žal) zaklenjena... Budale!
Ampak v času Tita je bilo vseeno, ali si dejansko kaj naredil ali ne.
@fosil: to je res, ampak manj pametne države ta problem manjše ustvarjene vrednosti poskušajo reševati tako, da ljudje delajo veliko več. Namesto da bi uvedli kompleksnejše proizvode ali izboljšali organizacijo ali metode dela, rajši prisilijo ljudi, da delajo nekaj ur več.
Ampak v času Tita je bilo vseeno, ali si dejansko kaj naredil ali ne.
To sicer drži. Ampak dejstvo ostane, da so bila ta leta (1965-1990) najlepša leta vsakega takrat živečega/delovno aktivnega "Jugoslovana". Delali smo malo (skoraj nič), o mobingu nismo imeli pojma, na psihiatriji so bili res tisti največji psihoti, ostali smo bili mentalno zelo, zelo zdravi. Tudi zato, ker ni bilo interneta. :)
Takrat je vsak pezde lahko sezidal svojo hišo, ki je stala takrat v povprečju ušivih 70.000 mark (35.000 evrov). In najmanj 30.000 Slovencev si je takrat kupilo še hišico na Hrvaškem... Kar tako, da je bila pri roki...
Danes je zidanje hiše za 80% ljudi nedosegljiv pojem, kredit 100.000 evrov pa glede na zaposlitev za DOLOČEN čas znanstvena fantastika...
Delate torej čedalje več, imate pa čedalje manj, oziroma si iz 30-letne akumulacije ne morete kupiti pravzaprav nič.
Tale moj tekst NI propaganda za Jugo (oz. jug. socializem), ampak so: DEJSTVA!
digitalcek, zgleda, da ne veš kaj točno bi rad. Po eni strani bentiš čez internet, materialne dobrine in čez vse možne hudobije sodobnega, kapitalističnega sveta. Po drugi strani pa govoriš kako si svojo svobodo "prodal" za 70k mark vredno hišo.
o mobingu nismo imeli pojma
Delodajalcem ni bilo treba delati mobinga, se je dogajal na državni ravni.
, še Slovenca s čisto drugačnim naglasom kot si ga vajen, je težko razumeti včasih... Skype imajo povečini blokiran, msn tudi, gmail tudi...