» »

IBM predstavil prvi čip, zasnovan po zgledu človeških možganov

1
2
»

MaCoFaCo ::

Moja intuicija mi pravi, da je IBM na dobri poti, da na ta način pride do zelo obetavnih rezultatov :) Že dlje časa se mi je zdela simulacija možganov najlažja in najhitrejša pot do AI. S stališča implementacije pa to verjetno ni najbolj optimalna rešitev (evolucija pač). Optimizacija bo sledila! :)

Vidva pa prosim nadaljujta z debato, ker je zelo zanimiva :)

nekikr ::

Saj ravno to je super, ne rabiš čakati na evolucijo (no, ne v tako dolgem smislu). Skeniraš možgane povprečnega zemljana, zgradiš podoben stroj, daš na fast forward in je to to. V teoriji seveda :) Kako težko pa dejansko je pa bomo videli tekom naslednjih desetletij, ampak nekoč sigurno (če se ne pobijemo med seboj do takrat that is).

Thomas ::

No. Tkole bom rekel. Stari in na novo šolani matematiki nič manj, še vedno dobivajo polno nekih indicev, da delajo nekaj transfizikalnega. Da je njihovo dokazovanje teoremov nekaj, kar se s pojmi kot je "mehanskost" ne da do konca razložiti. Da se dogaja nekaj transendentalnega. Žal so nekoliko nejasni, je to takrat ko oni dokazujejo teorem pred študenti? Ko re-odkrivajo? Samo ko ga originalno odkrivajo, kar je sicer redkost?

Jim jaz povem. Nikoli. Niti ko ljubijo punco, ne.

Nikoli se ne dogaja nič neturingovskega. Churchova teza pravi da ne samo v fiziki, tudi v matematiki se ne. Kaj pomeni "teza", je sicer dkayo lepo razložil, samo Churcheva je drugačnega statusa.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Kandidat ::

@ dkayo

Ti nekako predpostavljaš, da lahko človek z "intuicijo" dobi rešitve za zelo težke probleme.
A lahko dokažeš, da tako težkih problemov računalnik ne more dokazati.
Pa seveda če upoštevaš, da ima računalnik takšno procesorko moč kot možgani in da ima približno tako veliko znanja kot vrhunski matematik.
Težko analiziraš "logično" pot človeških misli, saj večina misli poteka v podzavesti. Ti temu praviš da je neka "višja" intiuvija.

Highlander ::

@ Kandidat in ostali: Tocno to, in poleg tega je znotraj sistema tezko/nemogoce analizirat ta sistem - cloveske mozgane - a ni tudi na to temo nek soroden izrek?

Tole filozofiranje (izkljucivsi matematicne in logicne izreke, ki jih tu citirate) je ze ok, na sreco pa "pravo delo" poteka obeh frontah, projiciranje rac. na mozgansko delovanje in seciranje samega delovanja mozganov, tako da upajmo, da v naslednjih desetletjih izvemo vec. In take debate (ja, prosim ne dajta se motiti in nadaljujta, ker ze zelo zanimivo! ;-) ) ne bodo vec potrebne - ceprav bodo gotovo se potekale, hehe.

noraguta ::

lahko vzameš presburgerja , ampak ta ne podlega niti gedlu niti CT. mogoče se da znjim celo vse opisat. ampak teorije vsekakor niso iste moči. glede goedla pa CT seveda imamo aritmetike višjih razredov kamor skočimo ko so zadeve znotraj sistema nedokazljive(nekako ekvivalentno dykov-i intuiciji) ampak tudi le te vodijo v novo nedokazljivo hierarhijo.

sicer pa back on track. tole pri ibm vsaj kolkr se da potegnit iz novice ni nekaj bistveno novega.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

JonSnow ::

jan_g je izjavil:

Zanimivo področje. Koliko energije pa porabijo človeški možgani v primerjavi s takim čipom? Če je sploh možno primerjati na kakšen smiseln način, kaj pa vem, recimo da bi se računalo porabo 'na nevron' ali pa 'na zaključeno operacijo'?


Zanimivo branje: Energy Limits to the Computational Power of the Human Brain

"It seems reasonable to conclude that the human brain has a raw computational power between 1013 and 1016 operations per second."

Trenutno najhitrejši računalnik pa zmore 8.1*1015 FLOPS.

Lion29 ::

JonSnow je izjavil:


"It seems reasonable to conclude that the human brain has a raw computational power between 1013 and 1016 operations per second."


to je seveda taka bedarija, da je joj....

mozgani niti pod razno ne morejo obdelat niti 100 bitov/s kaj sele take ogromne stevilke...

mozgani delujejo po popolnoma drugacnem principu. Ko ti pomislis na to, da si vceraj odprl vrata... bos si najprej poskusal v glavo priklicati vizualno sliko tega in, da se ti spomnes dejansko tega bos moral iti po nekem postopku (zjutraj sem se obul, vzel v roke kljuce, odklenil vrata in nato odpr vrata...).. da si ustvaris to mentalno sliko bo trajalo nekaj sekund... v tem casu pa ti samo navidezno procesiras ogromne kolicine... v bistvu procesiras par bitov... ke vsak bit je povezan z neko asociacijo in ne dejanskimi podatki....

torej ko pomislis na cevlje, ki si si jih obul, ne bos dejansko pomislil na vsak pixel v cevljih, barvo, vonj, okus, etc... razen, ce si ne bos dejansko zelel ustvariti te mentalne slike.... takrat bodo mozgani zaceli brskat po svoji strukturi po vseh "asociacijah" za bolj podrobno sliko....

Torej mozgani dejansko delujejo na principu asociacij in ne dejanskih podatkov... tako samo NAVIDEZNO deluje, kot da procesirajo ogromne kolicine podatkov, dejansko pa procesirajo pickin dim ;)...

dejansko je logika mozganov dokaj preprosta, tako da ne razumem: "what's the hold up" znanstveniki bi morlai to ze zdavnaj pogruntat
Founder and CTO @ Article-Factory.ai

BaToCarx ::

Lepa stvar je tudi da recimo greš scat (po navadi vedno vžgem luč/ugasnem ker je wc brez oken), pa recimo ne užgeš zavastno luči in se poščiješ umiješ roke in greš ven, pa automatsko na stikalo rukneš in užgeš luč greš korak naprej in FFFFUUUU. :D tko da "chronjobi kar delajo"

Kandidat ::

Kakšne bediraja pa zdej trosiš Lion?

Computational power je zelo širok pojem in da, tudi možgani izvajajo računske opracije, samo, da na malo drugačen način kot trenutni procesorji.

In teorija pravi, da tudi če možgani delujejo tako, kot pač delujejo, se njihovo računanje da prevesti v osnovne operacije, kot jih lahko izvaja Turingov stroj. In ocena sposobnosti človeških možganv je tam okoli 10^16 na sekundo.

Človek ne zmore 100 bit/s. Hahaha, a je človek tako umsko sposoben kot kalkulator?

Počasi se le bližamo računski moči možganov. Ko bo enkrat surova moč dovolj velika bo sledilo tudi softversko približanje (in preseganje) človeške inteligence.

Thomas ::

Kandidat, my man, man.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

MrStein ::

JonSnow je izjavil:


Zanimivo branje: Energy Limits to the Computational Power of the Human Brain

Iz linkane strani: The total energy consumption of the brain is about 25 watts.
(ker je nekdo prej vprašal)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Lion29 ::

Kandidat moj...prevec si omejen z nasim aktualnim procesorskim modelom...

Človek ne zmore 100 bit/s. Hahaha, a je človek tako umsko sposoben kot kalkulator?


mislim od kje tebi te primerjave...

mozgani delajo na bazi asociacij in ne na bazi preprostih bitov (ceprav bi lahko asociacije povezali z biti, oz. prej z bajti)...

pr mozganih 1+1 ni vedno 2 ce poenostavimo...

za primer lahko vzames preprosto ucenje...

ce ti nekdo rece, da na pamet izracunaj 150-32 bodo tvoji mozgani to cisto drugace izracunali kot mozgani thomasa...tvoji mozgani imajo ze izucene procese in postavljene povezave (shortcute if you will) na te procese...

razlicni ljudje razlicno dojemajo stevikle.. eni si predstavljajo neko lestev, nekateri neko vodoravno premico, nekateri si predastavljajo dejanske stevilke, nekateri barve, nekateri kroge, nekateri celo vonjajo stevilke....etc, etc)

ko bos koncno to izracunal (in preveril ter izracunal se na drugacen nacin) bos videl, da si za izracun tega potreboval 10s.. kalkulator to izracuna skoraj hipno... ce bi dodal se eno cifro v enacbo... torej 1504-326 bi tvoje racunanje trajalo se dlje...etc, etc...

AMPAK
ce bi tvoji mozgani delovali kot ti mislis, bi moral, vsakokrat ko bi racunal enako enacbo, porabiti identicni cas za izracun...

tvoji mozgani pa seveda ne delujejo tako... zraven opravljajo se razlicne asociativne poizvedbe... veckrat (in na vec razlicnih nacinov) bos opravil izracun, hitreje ga bos naslednjic ipljunil ven, ker bodo mozgani podali na postopke nove in dodatne povezave (asociacije, shortcute)...

nasi mozgani so zelo omejeni, je pa njihov algoritem dokaj izpiljen... a ni neki zahteven algoritem... znanstveniki bi mogli studirat mozgane cisto novorojencka, ko se nima toliko povezav in ne odraslega cloveka
Founder and CTO @ Article-Factory.ai

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lion29 ()

Lion29 ::

aham, no se nekaj, ker je lih mrstein dal povezavo...

jaz samo preklapljanje impulzov med sinapsami in nevroni ne dojemam kot operacijo... ce bi delal dejansko pvoezavo med procesorjem in mozgani bi jo mogel... ampak finta je v tem, da ima procesor VEDNO isti rezultat na isti ukaz med tem kot preklopi impulzov v mozganih ne bodo NIKOLI isti... ker sinapse in nevroni se konstantno spreminjajo in prilagajajo oz. optimizirajo...

v neki meri je to plus... ko pa bodo ugotovili dejanski postopek oz. algoritem tegga, bodo ugotovili sele, kolko smo omejeni!
Founder and CTO @ Article-Factory.ai

AtaStrudl ::

"It seems reasonable to conclude that the human brain has a raw computational power between 1013 and 1016 operations per second."

Trenutno najhitrejši računalnik pa zmore 8.1*1015 FLOPS.


Bi rekel da je en FLOP precej vec kot ena "sinapse operation".

Sinapse operation bi bilo bolj primerljivo z "gate operation", teh pa je v enem flopu na stotine.

Kandidat ::

Delovanje nevronov se da prevesti oz. enakovredno opisati z enostavnimi opreracijami. Možgani so nevronske mreže (pri čemer so posamezni nevroni sicer zelo zapleteni in včasih tudi nepredvidljivi) in pač niso optimizirani za neke kalkulacije kot si dal ti primer Lion: računanje z velikimi števili.
Pač obdelujejo dražljaje iz živcev, mislejo... Ampak to so v principu še vedno le računske operacije.

gendale ::

ta tvoj primer z odštevanjem je nekaj, za kar so možgani večine ljudi zelo slabo optimizirani

stvari za katere so naši možgani optimizirani, počnejo zelo zelo dobro

recimo izračunat točen kombinacije prižgianja in ugašanja mišic za vreči žogo na koš je zelo zahtevna operacija, ki pa jo možgani lahko opravijo v delčku sekunde

Mipe ::

gendale: to je priučeno z zelo zelo veliko vaje

Thomas ::

Ja. Pobira iz enga kesha in to niti ni tolk computacijsko zahtevno, kakor bi eden mislu, da je.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gendale ::

res je, ampak ko se enkrat vzpostavijo nevronska omrežja za ta gib, so zelo učinkovita

za aritmetiko pa večinoma možgani niso sposobni take optimizacije

čeprav tudi tu imaš nekatere izjeme, ki lahko praktično hipno izračunajo aritmetične operacije nad velikimi števili

Mipe ::

Kako pa razložiš avtiste, ki še tako zapleten aritmetični problem rešijo v sekundi?

gendale ::

koga sprašuješ?

jaz jih omenim na koncu posta

njihovi možgani se adaptirajo na reševanje aritmetičnih problemov

imajo pa zato načeloma težave s stvarmi, ki so nam ostalim samoumevne

Kandidat ::

Sicer je tudi en zanimiv pogled, da so možgani (tudi) kvantni računalnik. Kvantno prepletenost naj bi vzdrževali na makroskopski ravni za določen čas.
Jaz v to ne verjamem. Mislim, da lahko klasična fizika oz. kemija pojasni vso računako moč možganov.
Pa tudi če bi delno delovali kot kvantni računalnik, še ne bi kršili Turingove teze. Tako, da mislim, da ni potrebe po transfizikalni intuiciji.

Lion29 ::

Mipe je izjavil:

Kako pa razložiš avtiste, ki še tako zapleten aritmetični problem rešijo v sekundi?


avtisti, vsaj po videnih dokumentarcih, ne racunajo na tak nacin kot mi (ali pa kot racunalniki, ce smo ze pri tem)....njihovi mozgani (ali nevronske mreze if you will)... so pac odlicno zoptimizirani za te procese...

pa saj ves, saj ste se pri amtematiki ucili vec razlicnih nacinov kako resevati matematicne probleme.... kot sem omenil zgoraj... nekateri stevilke dojemajo kot barve...nekateri kot vonje, nekateri kot like....etc

sam si ne predstavljam, kako to pocnejo, vsekakor pa ne z ogromno kolicino bitov na sekundi :D...or at least I don't believe so ;)
Founder and CTO @ Article-Factory.ai

gendale ::

ampak če je za zmnožit dve števili treba obdelat x bitov, so njihovi možgani očitno obdelali x bitov

način je sicer drugačen od računalniškega načina, ampak to je samo stvar implementacije

Lion29 ::

gendale je izjavil:

ampak če je za zmnožit dve števili treba obdelat x bitov, so njihovi možgani očitno obdelali x bitov

način je sicer drugačen od računalniškega načina, ampak to je samo stvar implementacije


kje pa...faulty logic
Founder and CTO @ Article-Factory.ai

Okapi ::

Ko bo enkrat surova moč dovolj velika bo sledilo tudi softversko približanje (in preseganje) človeške inteligence.
In kako si se dokopal do te ugotovitve? Še tako zmogljivi procesorji nam ne bodo pomagali napisati boljšega (oziroma pravega) programa. Z močnejšim hardverom bo kvečjemu simulacija na osnovi brute force prepričljivejša.

Sinapse operation bi bilo bolj primerljivo z "gate operation", teh pa je v enem flopu na stotine.
A nismo na ST enkrat že imeli novico o novih dognanjih o delovanju sinaps? Da je vsaka sinapsa v bistvu majhen procesor, katerega delovanje je odvisno od posameznih ionskih kanalčkov, membranskih beljakovin in kar je še zadev v sinapsi.


O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Thomas ::

A nismo na ST enkrat že imeli novico o novih dognanjih o delovanju sinaps? Da je vsaka sinapsa v bistvu majhen procesor, katerega delovanje je odvisno od posameznih ionskih kanalčkov, membranskih beljakovin in kar je še zadev v sinapsi.


Tisto je bila zgrešena reč.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

:)):)):))
Če Thomas tako reče, potem pa sigurno res.

O.

AtaStrudl ::

A nismo na ST enkrat že imeli novico o novih dognanjih o delovanju sinaps?


Tisto je bila v resnici novica o novi metodi slikanja nevronov, s katero zdaj lahko dolocijo mesta razlicnih tipov sinaps.
Tiso o veliki procesni moci sinaps je pa potem nekdo potegnil kar tako iz zraka.

Signal po aksonu lahko potuje samo na en nacin, in sicer vedno na "full" ali nic.
Na vhodu sinapse imas torej 1 bit informacije in nic vec.
Kaj vec kot prenesti sporocilo "vhodni akson je sprozil" sinapsa ne more. Modulira lahko samo verjetnost, da bo sporocilo preneseno, n. pr. glede na pogostost prozenja v preteklosti, ali pa prisotnost dolocenih molekul v okolici.

Matevžk ::

AtaStrudl je izjavil:

/.../ prisotnost dolocenih molekul v okolici.

Dodatni biti na vhodu, praviš?
lp, Matevžk

Okapi ::

Modulira lahko samo verjetnost, da bo sporocilo preneseno, n. pr. glede na pogostost prozenja v preteklosti, ali pa prisotnost dolocenih molekul v okolici.
In kaj je to drugega kot procesiranje informacije? Do sinapse pride signal, sinapsa pa glede na različne stvari to informacijo sprocesira in se "odloči", a bo šla naprej ali ne.

O.

Kandidat ::

Okapi je izjavil:

Ko bo enkrat surova moč dovolj velika bo sledilo tudi softversko približanje (in preseganje) človeške inteligence.
In kako si se dokopal do te ugotovitve? Še tako zmogljivi procesorji nam ne bodo pomagali napisati boljšega (oziroma pravega) programa. Z močnejšim hardverom bo kvečjemu simulacija na osnovi brute force prepričljivejša.

O.



To je moje mnenje. Imam pa ga na podlagi mnogih informacij ki sem jih nabral skozi leta.
In trendi razvoja tehnologije skozi čas le krepijo to mnenje.

Kako si se pa ti dokopal do ugotovitve da nam še tako zmogljivi procesorji ne bodo pomagali napisati boljšega (oziroma pravega) programa. Z močnejšim hardverom bo kvečjemu simulacija na osnovi brute force prepričljivejša?

Okapi ::

Kako si se pa ti dokopal do ugotovitve da nam še tako zmogljivi procesorji ne bodo pomagali napisati boljšega (oziroma pravega) programa.
Ker je pisanje inovativnega softvera predvsem ustvarjalno/znanstveno početje. Tako kot močnejši računalniki ne pripomorejo k pisanju boljših romanov, tudi ne pripomorejo k pisanju boljših programov.

O.

nevone ::

A ti ne moreš nikoli pogledat vsaj za ped naprej? Človek po tvojih kriterijih bi rekel, da si kot računalnik, povsem neinovativen.

Stalno goniš tole svojo mantro, da če še ni, potem ne more biti.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

redo ::

Lion29 je izjavil:

Torej mozgani dejansko delujejo na principu asociacij in ne dejanskih podatkov... tako samo NAVIDEZNO deluje, kot da procesirajo ogromne kolicine podatkov, dejansko pa procesirajo pickin dim ;)...

Kako možgani iz odzivov živčnih končičev oziroma podatkov s senzorjev, na katere so priklopljeni, naredijo te asociacije s katerimi potem operirajo? Praviš, brez hudega "računanja" in brez podatkov. Kako?

Okapi ::

Stalno goniš tole svojo mantro, da če še ni, potem ne more biti.
Problem je, ker očitno ne razumeš razlike med hardverom in softverom. Procesor je lahko še tako velik in pomnilnik še tako hiter, brez pravega algoritma ne bo mogel narediti nič. Algoritem pa, tudi če je izveden hardversko, je še vedno algoritem - softver. Napisati ga mora bodisi človek ali drug softver. In nikjer nisem napisal, da ni mogoče napisati programa, ki bi znal misliti in se zavedati, govorim samo, da je napačno upe polagati v hitrejše procesorje, da bi to storili namesto nas.

O.

Kandidat ::

Da ne bo kakšnih nepotrebnih nesporazumov.
Jaz ne pravim, da bodo hitrejši računalniki kar sami od sebe napisali programe in sestavili neke superinteligentne mašine.
So pa pogoj, da bodo računalniki postali inteligentni. Brez velike računske moči pač nekako ne more biti inteligence (upam, da se vsaj v tem strinjamo).

Moje mnenje pa je, da ko bodo računalniki enkrat dovolj hitri se bodo začeli pojavljati tudi programi za katere bi lahko rekl, da so inteligentni. Seveda jih bodo (vsaj na začetku) pisali ljudje. Kako pa bo šla potem stvar naprej pa je zelo težko reči.
Možgani in računalniki bodo verjetno skupaj tvorili nekašno inteligenco (kiborg style). Saj tudi interakcija možganov in računalnikov vedno bolj napreduje.

Okapi ::

Brez velike računske moči pač nekako ne more biti inteligence (upam, da se vsaj v tem strinjamo).
Niti ne. Samo nepraktično počasna bi bila inteligenca na prepočasni mašini. Ampak če bi znali napisati pravi program, bi lahko že sedaj tekel na osebnem računalniku. Ki bi morda potreboval en teden, da bi razumel, kaj smo ga vprašali, in nato še en teden, da bi našel pravilen odgovor, ampak bi bil vseeno inteligenten.

O.

.:joco:. ::

Če ne drugega, lahko velika računska moč izjemno pomaga pri developementu softvera. Če lahko nov algoritem stestiraš ali gre v pravo smer v nekaj sekundah, ali pa moraš za to čakat cel teden, je razlika očitna.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

nevone ::

Okapi je izjavil:

Stalno goniš tole svojo mantro, da če še ni, potem ne more biti.
Problem je, ker očitno ne razumeš razlike med hardverom in softverom. Procesor je lahko še tako velik in pomnilnik še tako hiter, brez pravega algoritma ne bo mogel narediti nič. Algoritem pa, tudi če je izveden hardversko, je še vedno algoritem - softver. Napisati ga mora bodisi človek ali drug softver. In nikjer nisem napisal, da ni mogoče napisati programa, ki bi znal misliti in se zavedati, govorim samo, da je napačno upe polagati v hitrejše procesorje, da bi to storili namesto nas.

O.


Ti praviš, da program ne more pisat programov. Ali misliš, da si ti kaj drugega kot program, piše programe?

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Okapi ::

Ti praviš, da program ne more pisat programov.
In kje to pravim? A ne znaš brati? Napisal sem "Napisati ga mora bodisi človek ali drug softver."

O.

nevone ::

Dobro, če se strinjaš, da program lahko piše programe, potem se boš moral strinjat tudi, da procesorska moč precej prispeva k razvoju algoritmov, kot je rekel .:joco:. :

Če ne drugega, lahko velika računska moč izjemno pomaga pri developementu softvera. Če lahko nov algoritem stestiraš ali gre v pravo smer v nekaj sekundah, ali pa moraš za to čakat cel teden, je razlika očitna.


o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

dkayo ::

Thomas, najbrž še nisi slišal za Heisenbergovo načelo nedollčljivosti: v kvantni mehaniki se ne da ničesar natančno izračunati, zaradi tega se v kvantni mehaniki lahko edinole predvideva na podlagi verjetnosti - na primer, kakšna je verjetnost, da je elektron v nekem geometrijskem območju okoli jedra atoma. Različna možna območja so orbitale.

nekikr ::

Ampak to deluje le pri zelo majhnih rečeh in "tveganje" pri večjih lahko zelo dobro izničiš. Povsem možno je namreč, da boš ti v naslednji sekundi izhlapel v ozračje ampak glede na dosedanja opazovanja in izračune se to pač ne bo zgodilo. Po istem principu lahko vsako tako "fluktuacijo" izničiš tudi pri simuliranju možganov. Če ne v celoti pa vsaj za tak faktor, da postane nepomembna. Konec koncev, tudi če ne moremo vedeti kje točno se nahaja elektron, še vedno lahko računamo vse fizikalne pojave, kot če bi vedeli.

AtaStrudl ::

Dodatni biti na vhodu, praviš?


Ja, ampak ta nacin preneasa precej manj bitov na sekundo, kot impulzi po aksonu. Gre bolj za pocasno modulacijo delovanja, ki ne prinese kaj dosti IPS.

Modulira lahko samo verjetnost, da bo sporocilo preneseno, n. pr. glede na pogostost prozenja v preteklosti, ali pa prisotnost dolocenih molekul v okolici.

In kaj je to drugega kot procesiranje informacije? Do sinapse pride signal, sinapsa pa glede na različne stvari to informacijo sprocesira in se "odloči", a bo šla naprej a


Ja, ampak ce je na vhodu 100 impulzov/sek, se to odlocanje lahko zgodi samo 100x na sekundo - za kar res ne rabis celega mikroprocesorja.

Zgodovina sprememb…

Thomas ::

v kvantni mehaniki se ne da ničesar natančno izračunati


V kvantni mehaniki se lahko vse natančno izračuna. Samo izmeri se bolj težko. FYI.

Vendar, kot je rekel že nekikr, does not matter.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

IBM razvil umetne nevrone

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
2011862 (9481) antonija
»

Hitrost pretakanja informacij po možganih

Oddelek: Loža
132080 (1772) seu_
»

IBM predstavil prvi čip, zasnovan po zgledu človeških možganov (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
9616211 (12598) Thomas
»

Velikost spomina

Oddelek: Znanost in tehnologija
152450 (1789) Yohan del Sud

Več podobnih tem