Forum » Loža » Hitrost pretakanja informacij po možganih
Hitrost pretakanja informacij po možganih
Ramon dekers ::
Zadnjič sem v znanstvenem članku prebral da se mački pretakajo informacije s hitrostjo 400km/h zaradi učinkovite prekrvavljenosti in dotoka kisika, pri čemer lahko zaradi tega natančno določa svoj položaj, ocenjuje okolico in posledično gibanje.
S kakšno hitrostjo se pretakajo informacije pri človeku? Kakšna je razlika absorbcije recimo pri športniku in neaktivnemu človeku. Ali je torej športnik bolj dojemljiv v splošnem?
S kakšno hitrostjo se pretakajo informacije pri človeku? Kakšna je razlika absorbcije recimo pri športniku in neaktivnemu človeku. Ali je torej športnik bolj dojemljiv v splošnem?
- spremenil: Ramon dekers ()
jype ::
Ne, pa tudi številka zelo verjetno temelji le na hitrosti prenosa signala skozi en sam nevron, ne pa skozi gruče sinaps, ki je bistveno počasnejša.
Yugos ::
hm pomoje ne, ke dela drug del možganov, Stephen Hawking recimo razmišlja abstraktno in matematično in ne rabi vida oziroma koordiancije. Medtem pa športnik rabi vid, drug del možganov dela..
Poglej si dokumentarec ki govori o možganih, What makes a genius?
http://www.imdb.com/title/tt1624285/
Poglej si dokumentarec ki govori o možganih, What makes a genius?
http://www.imdb.com/title/tt1624285/
Ramon dekers ::
Hja ampak mene zanima hitrost informacij, dojemljivost recimo v primerjavi z mačkom - če je seveda to dvoje sploh primerljivo.
A komu tale link dela pravilno, meni na operi ne
http://www.ualberta.ca/~chrisw/howfast....
Stephen hawking je itak fenomen...
A komu tale link dela pravilno, meni na operi ne
http://www.ualberta.ca/~chrisw/howfast....
Stephen hawking je itak fenomen...
rdecaluc ::
Po moje je hitrost odvisna od tega ali je živčno vlakno mielizirano oz. ne, ter pa koliko je vmes "postaj"/križišč.
Na mieliziranih vlaknih ranvierijevi zažemki omogočajo preskok el. signala od enega zažemka do drugega.
V samih sinapsah pa je prenos kemičen preko nevrotransmiterjev.
Na internetu sem našel tole:
vrsta živčnega vlakna || premer vlakna (um) || hitrost prevajanja dražljajev (m/s)
A? - mielinizirano || 12 - 20 || 80 - 120
A? - mielinizirano || 6 - 12 || 35 - 75
Na mieliziranih vlaknih ranvierijevi zažemki omogočajo preskok el. signala od enega zažemka do drugega.
V samih sinapsah pa je prenos kemičen preko nevrotransmiterjev.
Na internetu sem našel tole:
vrsta živčnega vlakna || premer vlakna (um) || hitrost prevajanja dražljajev (m/s)
A? - mielinizirano || 12 - 20 || 80 - 120
A? - mielinizirano || 6 - 12 || 35 - 75
Est modus in rebus. ,typos
Zgodovina sprememb…
- spremenil: rdecaluc ()
Ramon dekers ::
daš link da si podrobneje preberem zadeve, mislim da bo tole ja. Predvsem hitrost prevajanja dražljajev.
A ni funkcija sinps stik med dvema nevronoma* Sinapsa je sama po sebi stik lahko tudi med nevronom in vzdražno mišico...
Drugače pa hvala za tole.
A ni funkcija sinps stik med dvema nevronoma* Sinapsa je sama po sebi stik lahko tudi med nevronom in vzdražno mišico...
Drugače pa hvala za tole.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ramon dekers ()
rdecaluc ::
Sinapsa je stik med dvema živčnima celicama oz. med celico in mišico, le da je v tem primeru to motorična ploščica.
Sicer pa je tule link za informacije na internetu: Klik
Ako želiš pa kaj bolj konkretnega pa morda kakšen učbenik anatomije in fiziologije, če je res želja pa lahko tud sam kej poiščem in slikam iz svojih knjig.
Sicer pa je tule link za informacije na internetu: Klik
Ako želiš pa kaj bolj konkretnega pa morda kakšen učbenik anatomije in fiziologije, če je res želja pa lahko tud sam kej poiščem in slikam iz svojih knjig.
Est modus in rebus. ,typos
rdecaluc ::
Zdej konkretne knjige ne vem oz. ne morem pogledat zdle doma. Sklepam pa da ne moreš zgrešit z nečem kar uporabljajo na Zdravstveni fakulteti oz. na Medicinski fakulteti. Za več virov se bom pozanimal.
Sem pa uporabljal interna učbenika ZF v Lj. Vse se lahko dobi v filkotu na Poljanah pri Pinki restavraciji. Imena točno ti še sporočim.
Sem pa uporabljal interna učbenika ZF v Lj. Vse se lahko dobi v filkotu na Poljanah pri Pinki restavraciji. Imena točno ti še sporočim.
Est modus in rebus. ,typos
seu_ ::
Impulzi se po aksonih (delih nevronov) širijo v obliki akcijskih potencialov in sicer tako, da se akson depolarizira vzdolžno, s samoojačanjem (če se preseže vzdražni prag).
Hitrost prevajanja po živčnem vlaknu:
MILELINIZIRAN AKSON:
pri mieliniziranih živčnih vlaknih imamo na vsake 1 do 2 milimetra na mielinski ovojnici 1 mikrometer širok Ranvierjev zažetek, kjer se nahaja glavnina natrijevih kanalov in le tu prihaja do depolarizacije membrane in nastanka AP (akcijskega potenciala). Kar pomeni, da impulz preskakuje iz segmenta na segment skokovito, pri čemer se porabi MANJ ENERGIJE (ker so Na+/K+ črpalke samo na Ranvierjevih zažetkih) in prevajanje impulza je HITREJŠE. Poleg tega je pri mieliniziranih vlaknih večja upornost membrane - - manjša izguba toka preko membrane - večja dolžinska konstanta ->večja hitrost.
NEMIELINIZIRAN AKSON:
nov AP nastaja na vsakem naslednjem mestu vzdolž celega aksona, kontinuirano in ne skokovito, pri tem se porabi VEČ ENERGIJE in PRENOS je POČASNEJŠI (krajša dolžinska konstanta; Na+/K+ črpalke so razporejene po celotnem aksonu, ni R. zažetkov).
HItrost prevajanja po živcu:
0,25 m/s - NEMIELINIZIRANA
100 m/s MIELINIZIRANA
Kot hitrost prevajanja po živcu vzamemo hitrost po najhitrejšem vlaknu.
To smo povedali na vajah (medicinska fakulteta).
Drugače pa: Boron - zelena 1400 stranska knjiga za fiziologijo (v angleščini), not imaš grafe in slikce.
Hitrost prevajanja po živčnem vlaknu:
MILELINIZIRAN AKSON:
pri mieliniziranih živčnih vlaknih imamo na vsake 1 do 2 milimetra na mielinski ovojnici 1 mikrometer širok Ranvierjev zažetek, kjer se nahaja glavnina natrijevih kanalov in le tu prihaja do depolarizacije membrane in nastanka AP (akcijskega potenciala). Kar pomeni, da impulz preskakuje iz segmenta na segment skokovito, pri čemer se porabi MANJ ENERGIJE (ker so Na+/K+ črpalke samo na Ranvierjevih zažetkih) in prevajanje impulza je HITREJŠE. Poleg tega je pri mieliniziranih vlaknih večja upornost membrane - - manjša izguba toka preko membrane - večja dolžinska konstanta ->večja hitrost.
NEMIELINIZIRAN AKSON:
nov AP nastaja na vsakem naslednjem mestu vzdolž celega aksona, kontinuirano in ne skokovito, pri tem se porabi VEČ ENERGIJE in PRENOS je POČASNEJŠI (krajša dolžinska konstanta; Na+/K+ črpalke so razporejene po celotnem aksonu, ni R. zažetkov).
HItrost prevajanja po živcu:
0,25 m/s - NEMIELINIZIRANA
100 m/s MIELINIZIRANA
Kot hitrost prevajanja po živcu vzamemo hitrost po najhitrejšem vlaknu.
To smo povedali na vajah (medicinska fakulteta).
Drugače pa: Boron - zelena 1400 stranska knjiga za fiziologijo (v angleščini), not imaš grafe in slikce.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: seu_ ()
Looooooka ::
S kakšno hitrostjo se pretakajo informacije pri človeku?
Prepocasi, da se ne bi opazilo tistega trenutka, ko moski pogleda v zenski dekolte.
oz dovolj hitro...ce si zenska :D
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Looooooka ()
seu_ ::
Ramon dekers je izjavil:
hvala bom pregledal
Ni za kaj - če ti kaj ne bo jasno, lahko posredujem še dodatno literaturo.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | IBM razvil umetne nevroneOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11878 (9497) | antonija |
| » | Živčni strupi v Siriji: biokemijsko ozadjeOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 17507 (13834) | Afo |
| » | IBM predstavil prvi čip, zasnovan po zgledu človeških možganov (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 16246 (12633) | Thomas |
| » | Nanotehnologija in nevrobiologija.Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4334 (3411) | madviper |