V dneh pred lanskim svetovnim prvenstvom v nogometu je za 65 dolarjev na dan najel storitve ruskega botneta, ki mu je omogočal izvajanje koordiniranih DoS-napadov. Nato je zagrozil šestim spletnim stavnicam, da bodo v dneh med svetovnim prvenstvom njihove strani zaradi DoS-napadov nedosegljive, če mu ne plačajo vsaka po 2500 evrov. Tri so mu skupaj plačale 5000 evrov, medtem ko so se preostale tri uprle, čeprav jim je ponudil popust in ceno znižal na piškavih 1000 evrov.
Sodišče v Düsseldorfu je izsiljevalca, čigar ime je ostalo skrito, obsodilo v šestih točkah zaradi računalniške sabotaže in treh točkah zaradi izsiljevanja, zaradi česar bo moral preživeti dve leti in 10 mesecev v zaporu ter plačati sodne stroške.
To je ena izmed prvih obsodb v Nemčiji zaradi napadov DoS, ki jih je bilo po starem nemškem pravu precej težko kaznovati. Ko so leta 2001 aktivisti napadli stran Lufthanse zaradi nasprotovanja njeni vlogi pri deportaciji nezakonitih prebežnikov v Nemčijo, je sodišče razsodilo, da je spletni zahtevek nekaj običajnega, na kar odgovarjajo strežniki, zato pošiljanje v velikih količinah samo po sebi ne more biti kaznivo (še posebej če to počnemo z brskalnikom, medtem ko je uporaba namenskih orodij bolj problematična).
Leta 2007 so v nemški kazenski zakonik dodali člen 202c, ki kriminalizira že samo razvijanje in razširjanje pripomočkov za izvajanje računalniških napadov, kar želi EU razširiti na celotno Unijo. Aktualnega primera sicer ni bilo težko zaključiti, saj tožilstvu ni bilo težko dokazati zlonamernega namena z izsiljevanjem.
