Kaj pa zdaj?
vir: TechCrunchNa whichseatcanitake.com so o njem zapisali: 'I was 40 years old and rapping in 13 year olds' music videos. That's when I knew I hit rock bottom.'
vir: TechCrunchVideo je bil objavljen na kanalu produkcijske hiše Ark Music Factory, ki se ukvarja s serijsko produkcijo one hit wonder videospotov za mladoletnike, ki bi jih njihovi starši radi spremenili v zvezdnike. Glavni tu je Patrice Wilson, ki sicer rad pojavlja v posnetkih svojih varovancev, v upanju, da bi nekako zaštartal svojo rap kariero.
Sodeč po informacijah na TechCrunchu in punčinem twitterju se Ark ni držal pogodbe z njenimi starši. Nikoli jim ni dostavil master verzije posnetka, to sredo pa naj bi samovoljno vklopil storitev YouTube rentals, ki omogoča zaračunavanje za oglede (trenutno le znotraj ZDA). Pri 50 mio ogledih na mesec bi utegnili nabrati kar nekaj plačljivih ogledov, vse brez odobritve. Odvetnik družine Black je zato vložil DMCA takedown zahtevek in in YouTube je posnetek brez vprašanj odstranil z Arkovega kanala.
Zatem je Rebecca odprla svoj VEVO račun in posnetek (director's cut, torej ne končno verzijo, ker je ni imela) objavila tam. Ark se je hitro odvzal in še isti dan poslal svoj DMCA takedown request. V tem trenutku tako ni na voljo "uradne" verzije posnetka (so pa številne parodije ter seveda kopije na drugih video portalih).
Situacija na zanimiv način kaže inherenten problem z DMCA ureditvijo. Ponudniki storitev informacijske družbe (YouTube), ki objavljajo vsebino svojih strank, bodo to vsebino odstranili takoj, ko dobijo DMCA zahtevek, saj si s tem zagotovijo imuniteto po določbah o varnem pristanu (safe harbour). Zamotanega pravnega vprašanja, kdo si dejansko lasti ustrezne avtorske pravice oz. ali morda gre za prosto rabo, se ne odpira. Zato je sistem tako zelo učinkovit - veliki založbe lahko zahtevke vlagajo serijsko in z minimalnimi stroški, večina uploaderjev se ne pritoži, gostitelje pa vse skupaj prav malo briga.