Slo-Tech - Točne obletnice tule opisanega sovjetskega dosežka ne moremo praznovati, ker Rusi do danes niso posredovali točnega datuma. Celo leto je znano z bolj slabo natančnostjo, a to je najboljše, kar imamo. Tako vemo le, da so sovjetski geologi enkrat leta 1971 (ali tam okoli) pri vrtanju v iskanju zemeljskega plina v puščavi Karakum predrli strop podzemne jame, v kateri je bil pod visokim nadtlakom zemeljski plin. Strop se je takrat tako temeljito sesul, tako da je nastal 25 metrov globok krater s premerom 60-70 metrov. Vanj je padla vsa vrtalna oprema, a si zaradi strupenega plina ponjo ni upal nihče. Ocenili so, da bo najvarnejša možnost plin zažgati, saj bi se v nasprotnem primeru dvignil v atmosfero. V nekaj dneh bi bil moral dogoreti, a se je zgodila plinska verzija izlitja v Mehiškem zalivu.
Štirideset let pozneje je ta krater blizu vasi Darvaza v današnjem Turkmenistanu še vedno v plamenih. Podzemne zaloge zemeljskega plina so očitno tako ogromne, da še vedno gori. To sicer ni presenetljivo, saj ima Turkmenistan četrte največje zaloge zemeljskega plina na svetu, a tako dolgega sežiga vendarle ni pričakoval nihče Plamene se vidi z oddaljenosti 40 km, domačini pa so krater poimenoval Vrata pekla, ker je na robu prevroče, da bi človek stal več kot minuto ali dve.
Danes je krater malo znana turistična atrakcija, saj do njega in vasi s 350 prebivalci plemena Tete vodi le slaba cesta. Od turkmenistanske prestolnice je oddaljen 260 km, kar pomeni približno štiri ure vožnje.
Ne se jebat, zaloge plina kurijo za brez veze? In v 40 letih se ni še nobenemu inženirju/znanstveniku posvetilo, kako pogasiti požar in ujeti tale plin?
Krasne napovedi za bodoče nesreče podobnih razsežnosti.
Podobnih zadev je po svetu ogromno. Samo podzemnih požarov v starih premogovnikih je več kot 1000. Najstarejši gori že skoraj 1000 let. Samo na kitajskem podzemni požari popapcajo 20-200 ton premoga na leto.
Polek tega pa vsi požari v premogovnih globalno pripomorejo k približno 1% vseh izpustov plinov iz fosilnih goriv.
Jp, sem videl tole že nekaj časa nazaj na englishrussia.com. Precej zanimiva zadeva.
So pa takšnele zadeve v bišvi USSR čista klasika. Ogromni, dragi projekti, ki so preprosto padli v pozabo in se nihče več ne ubada z njimi. Ker ni interesa oz. vlagatelja, ki bi to izkoristil.
Če zasipaš ne narediš nič. Potrebno je pogasit, s čim pa je beyond my mind =)
Ko je enkrat zasipano in zabetonirano, se površina "kurišča" zmanjša. Na koncu čez zadnjo luknjo povezneš zvon in zapreš pipo. To uporabljajo za gašenje naftnih vrtin (če se ne motim, je tak zvon iz penobetona (siporex).
Ne vem, če bi plin tlel. Za gorenje potrebuješ tri stvari: gorivo, kisik in toploto. Če karkoli od tega ukineš, neha goreti. Sicer mi ni jasno, od kod potem vsi pogoji za rudniške požare, ki trajajo že stoletja...
tako je, tam imajo naravno termoelektrarno, pa je že 40 let ne znajo izkoristit.
Mislim, OK, mogoče tehnologija pred 40 leti ni bila taka, da bi lahko zadevo pravočasno omejili, zadržali in izrabljali, danes pa težko verjamem takemu izgovoru.
A je pred 20 leti kdo šel preverit, kakšne so tam zaloge plina? Ni bilo tehnologije, prevroče? OK, kaj pa pred 10 leti? Tudi še niso znali? OK, kaj pa lani?
Mal se hecajo, ane - NASA pomaga pri reševanju ujetih rudarjev s state-of-the-art tehnologijo; ista ustanova vrača space shuttle nazaj na zemljo skozi atmosfero, kjer temperature tudi niso prijetnih pomladnih 20 stopinj, pa se modri možje tle ne morejo zmenit, da bi bilo vso to energijo fajn ujeti?
Jao, keri bebci - točka je turistična atrakcija! Gredo se turizem, da bi pa vsaj toplovod speljali od tam v okoliške kraje, če že ne postavijo uparjalnikov za termoelektrarno, jim pa ne pride na pamet.
Černobil so lahko (ok, morali) ovili v beton, tegale kraterja pa ne morejo zasuti da bi ustavili gorenje in mogoče začeli izkoriščat plin? Se vidi da je energentov še več kot preveč in se lahko preseravamo.
Problem takega kraterja je to da je sredi ničesar.
So pa takšnele zadeve v bišvi USSR čista klasika. Ogromni, dragi projekti, ki so preprosto padli v pozabo in se nihče več ne ubada z njimi. Ker ni interesa oz. vlagatelja, ki bi to izkoristil.
Enako kot RTGji :) Ležijo v pozabi in puščajo radioaktivne snovi v zemljo.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Ena metoda ugašanja vrtin je z explozivi, samo za požar takih razsežnosti bi skoraj rabili atomsko...
Mislim, da je bila atomska ena od predvidenih rešitev problema. Ampak ne vem zakaj je niso izvedli. IMO ravno zaradi neinteresa in pomankanja sredstev oz. nepotrebnega ogrožanja okolice.
Plus, tule gre za velikanske površine, koncentracija prebivalstva v qrcu, ravno tako finance, celega sistema pridobivanja energije iz te luknje za eno vas ne bo nihče delal, ker ni rentabilno IMO, vlečt zadevo na druge konce je itak enormen strošek, in glede na cene drugih virov verjetno še vedno brezveze.
Jebe se njim za čim večji izkoristek energije iz naravnih virov, dokler jih imajo drugje dovolj. Let it burn!
Bohve zakaj bi zmetali en kup soldov za to, da zadevo ugasnejo. Strošek same energije je zanemarljiv. Na položnicah končnega uporabnika je velik, tako pa res ni racionalno zagonit par milijonov za kakšno atomsko bombo ali pa ekspedicijo, ki bi to zabetonirala. Itd. teh malih porabnikov je malo more, pa zaradi tega ne bo šel svet rakom žvižgat.
mah, jaz kar malo dvomim, da v radiju 100km ni nobene potrebe po energiji. Če bi zadevo pogasili, "zajezili" in postavili plinovod, je to očitno točno isto, kot so želeli storiti pred 40 leti - pa bi bila zadeva primerna za transport več 100, če ne več 1000 km daleč. Če bi postavili uparjalnik in termoelektrarno, je doseg brez problema 100 km. Če bi zgradili vsaj kakšen toplovod, bi od te reči imeli vsaj prebivalci okoliških vasi.
Bistven problem, ki ga vidim jaz, je ta, da so se kompletno ušteli v ocenitvi zalog plina. Če bi 40 let nazaj vedeli, da je plina toliko, da bo reč gorela desetletja dolgo, bi se že takrat potrudili to nekako ujeti, izrabljati, skladiščiti in/ali prodajati. Če bi analizo izvedli pred 20 leti, bi se še vedno izplačalo. Jaz ne najdem nobene analize (recent or otherwise), ki bi povedala, koliko plina je še v tej luknji.
Seveda, če je zaloge samo še za 5 let, se ne splača graditi turističnega centra s toplicami. Ali pa plinovoda.
Če je zaloge še za nadaljnih 40 let, pa mogoče ureditev kraterja, preprečitev uhajanja in izkoriščanje tega naravnega vira - smotrna.
imagodei: problem je drugje. Prebivalci v okolici 100km nimajo take potrebe po elektriki ali toploti kot mi tu. Težko je Eskimu prodajati hladno vodo po neki visoki ceni, če jo pa niti ne rabi, ti pa za hladilnike tam porabiš milijonov dolarjev...je pa seveda vse v zalogah. Če je zalog dovolj, da bi bila zadeva ekonomsko upravičena...ampak očitno ni, če bi bilo dovolj tega plina bi že kdo piskerček zraven postavil.
Spomnim se podobnega požara, ko sem bil mulc, na obrežjih Kočevskega jezera, ki je ubistvu zalit dnevni kop premoga. Takrat je v zemlji gorelo en teden in z buldožerji so morali preobrniti ogromne kupe materiala, da so stvar pogasili ...
No, pa čeprav gori, bi zraven (250m stran?) lahko zvrtali še eno luknjo in vzporedno pobirali plin. Ena (velika) luknja gori, iz druge (manjše) pa teče. In zadeva res ni tako daleč, da se ne bi splačalo potegniti tistih največ 500km daljnovoda.
In tuki imate odgovor kolk CO2 vpliva na globalno segrevanje! En drek! ker če bi to res blo tako škodlivo kot pravijo bi že zdavni pogasil. Tk pa pol država, ljudi zajebava s CO2 davki, ker si morejo neke nove davke umislit, sam da nas lahka obdavčijo!
Rusi so rekli, da so času hladne vojne BP.Oil.Spill-Like reševali z nuko. Uspeh je 4/5.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
