» »

Apple licenciral novo superzlitino

Apple licenciral novo superzlitino

Extremetech - Apple je s podjetjem Liquid Metal Technologies podpisal pogodbo, ki mu zagotavlja ekskluzivno uporabo njihove tehnologije tekoče kovine v izdelkih zabavne elektronike. Kot je razbrati iz poročila SEC-u (ameriška agencija za nadzor trga vrednostnih papirjev), je LMT ustanovil novo podružnico in nanjo prenesel vso intelektualno lastnino, ki se dotika nove tehnologije. To je nato z Applom sklenilo dogovor o časovno neomejeni, globalni in ekskluzivni licenci za komercializacijo v izdelkih zabavne elektronike. Raba na drugih področjih (medicina, vesoljski programi ...) s tem dogovorom ni omejena.

Zanimivo je, da nihče ne ve točno, kaj ta nova tehnologija tekoče kovine je. LMT trdi, da novi material združuje lastnosti plastik za ulivanje in oblikovanje z visoko togostjo kovin. Velikopotezno dodajajo, da bo s tem odpadla potreba po tradicionalnih materialih od plastike do titana. Novi material je amorfen, tako da med strjevanjem ne pride do fazne transformacije, kar ugodno vpliva na lastnosti. Ali je vse skupaj le veliko besedičenja za prazen nič, bo pokazal čas. In Steve Jobs.

38 komentarjev

Furbo ::



Še ena urica s to zlitino. Cena ? Sitnica.
i5-13600K, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO, Toughpower GF3 1000W
RTX3070, ALIENWARE AW3821DW, DELL U3014

Mipe ::

Eksluzivna uporaba? Zato pa ne pridemo nikamor.

necromncr ::

Če bi licenciral uporabo sredinca, bi bila to prior-art ali pot v lepše življenje?

skika ::

Haters gonna hate.

gruntfürmich ::

zanimivo ja. nikoli se nisem poglobil v atomsko strukturo, vendar je morda tako, da je material amorfen, in pod pritiskom steče, ker nima kristalne strukture...:O

za nekaj bo že dober, če že drugega ne, za ambleme jabolke za fanboye...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Relanium ::

Če je material amorfen, nima urejene strukture.
Steklo je npr. amorfno, medtem ko jeklo pa so kristali.

So pa malo vprašljivi tile diagrami zgoraj
v stilu: vauuu kr naenkrat nek super duper material, 100% boljši od vsega poznanega,
in to od jabolčnikov, medtem ko cela svetovna metalurška znanost ni dosegla kaj podobnega.
(če odštejemo kake specialne materiale)

Pa nočem bit hater, ampak tolk pa že vem metalurgije

Kaj praviš PIPI, ko si tud strojnik? :)

Furbo ::

Saj jo ni razvil Apple, ampak samo zakupil licenco za njeno uporabo.
i5-13600K, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO, Toughpower GF3 1000W
RTX3070, ALIENWARE AW3821DW, DELL U3014

Iatromantis ::

Tekući čelik? T-1000 is comming aaaaaa

sidd ::

Novi material je amorfen, tako da med strjevanjem ne pride do fazne transformacije, kar ugodno vpliva na lastnosti.


Amorfnost je kvečjemu lahko posledična mikrostruktura, zato ker med strjevanjem ne pride do fazne spremembe. Bi se glasilo dosti bolj pravilno!

V amorfno strukturo lahko spraviš marsikater material, samo dovolj hitro ga moreš ohladit, da atomi ne morejo zaseti energijsko najnižjih stanj v kristalni mreži.....
Drugač pa imajo amorfne strukture red kratkega dosega, napram imajo urejene strukture (kristali - kovine) red dolgega dosega.


Skratka, na kratko: Apple znižuje stroške proizvodnje, to pa oglaša kot revolucionarne zadeve, ki so bile razvite za potrošnike :D
no idea for signature
signed
I

Furbo ::

Zaenkrat je to še zelo drag postopek, tako da to o nižanju stroškov proizvodnje ne drži.
i5-13600K, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO, Toughpower GF3 1000W
RTX3070, ALIENWARE AW3821DW, DELL U3014

sidd ::

Zaenkrat, ja. Kaj pa na začetku še ni bilo drago v tej branži?
Ampak s tem postopkom odpadejo vse naknadne obdelave po štancanju. Če gre vrjeti temu kaj piše.
Sicer pa zadnja dva stavka lepo dopolnjujeta novico :)
no idea for signature
signed
I

nekikr ::

Skratka, na kratko: Apple znižuje stroške proizvodnje, to pa oglaša kot revolucionarne zadeve, ki so bile razvite za potrošnike

Se pravi, da nas zato, ker bo stvar z masovno proizvodnjo cenejša kot je sedaj v laboratorijih, Apple "nateguje". A ni tako povsod in vedno?

Invictus ::

No ja, če imaš dober marketing, ga pač imaš ...

Kdo bi mu zameril ...

LP I.

sidd ::

nekikr je izjavil:

Skratka, na kratko: Apple znižuje stroške proizvodnje, to pa oglaša kot revolucionarne zadeve, ki so bile razvite za potrošnike

Se pravi, da nas zato, ker bo stvar z masovno proizvodnjo cenejša kot je sedaj v laboratorijih, Apple "nateguje". A ni tako povsod in vedno?


Ne. Ko bo tole prišlo v proizvodnjo, bo ceneje kot je sedaj proizvodnja dotičnih delov. Če bo sreča, se bo poznalo nekaj pozitivnih lastnosti tudi na izdelku, kot je recimo teža, večja togost, večja odpornost na praske. Kot piše v novici. Tole se dela vsak dan, vsepovsod. Apple pač zna tole še dodatno unovčiti ker imajo dober marketing, nič novega. Kakšne revolucije se dogajajo v avtomobilski industriji če primerjamo tole, pa nikjer nič novic :).

Recimo naš preljubi Akrapovič uporablja tudi posebne litine z neke japonske jeklarne, ker tega niso mogli dobiti nikjer tu okoli. Vse jim je pokalo med postopkom izdelave delov za izpušne cevi. Sam ta poseben pleh z japonske jim ni (ne) poka(l). Tak so šefe tam rekli.
no idea for signature
signed
I

Furbo ::

Stvar je že v proizvodnji, ampak je zaenkrat precej drag postopek, tudi zato, ker mešanica vsebuje platino.
Šele z na začetku drago proizvodnjo in kasnejšimi izboljšavami (ali dragim razvojem) bo zadeva postala bolj dostopna. Ne zgodi se pa to kar samo od sebe.
i5-13600K, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO, Toughpower GF3 1000W
RTX3070, ALIENWARE AW3821DW, DELL U3014

gruntfürmich ::

sidd je izjavil:

Novi material je amorfen, tako da med strjevanjem ne pride do fazne transformacije, kar ugodno vpliva na lastnosti.


Amorfnost je kvečjemu lahko posledična mikrostruktura, zato ker med strjevanjem ne pride do fazne spremembe. Bi se glasilo dosti bolj pravilno!


mislim da imaš ti narobe sidd.
amorfen je skos, to ni 'posledična' mikrostruktura, ker je od 2000°C pa do sobne temperature isti/enak material, le podhlajen je...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Relanium ::

Sidd, FS MB ? :)

gruntfürmich ::

Relanium je izjavil:

Sidd, FS MB ? :)

verjetno, zato pa nič ne ve:)):D
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

fosil ::

Kej posebnega tole že ne more bit, ali pa konkurenca pripravlja kaj zelo podobnega ali boljšega.
Drugač ne bi podpisal take ekskluzive. Če bi bila to res tako revolucionarna verjetno ni takega norca na svetu, ki bi podpisal ekskluzivo s proizvajalcev ki pokriva manj kot 1% trga. Tukaj gre namreč za vso zabavno elektroniko (tudi tv-je in podobno).
Tako je!

Relanium ::

gruntfürmich je izjavil:

Relanium je izjavil:

Sidd, FS MB ? :)

verjetno, zato pa nič ne ve:)):D

ti pa tih bod

narodno ::

Bomo videli, sploh še ni kaj uradno.

Pyr0Beast ::

gruntfürmich je izjavil:

sidd je izjavil:

Novi material je amorfen, tako da med strjevanjem ne pride do fazne transformacije, kar ugodno vpliva na lastnosti.


Amorfnost je kvečjemu lahko posledična mikrostruktura, zato ker med strjevanjem ne pride do fazne spremembe. Bi se glasilo dosti bolj pravilno!


mislim da imaš ti narobe sidd.
amorfen je skos, to ni 'posledična' mikrostruktura, ker je od 2000°C pa do sobne temperature isti/enak material, le podhlajen je...


Ko je material staljen ne moreš govoriti o strukturi, ker jo nima.
Od tega kako hitro se ohlaja pa je lahko razlika ali preide v amorfno ali (poli)morfno obliko
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

sidd ::

Nevermind...sej vsak staljen material "ima" amorfno strukturo. Le kako bi lahko imela tekoča stvar v različnih smereh različne lastnosti? Če pa je tipsonom uspelo nafilat mešanico z dodatki, kateri ohranijo amorfnost, (torej talina ne kristalizira), ali pa so izumili kak nov postopek za dosego amorfnosti. Teoretičnih vrednosti za materiale še tako niso bile dosežene zaradi vseh napak ki se pojavljajo v mikrostrukturi. Kot kaže jim je napake uspelo s tem eliminirati. Pa še lastnosti materiala so v vseh smereh praktično enake zaradi strukture kratkega dosega ki je značilna za amorfne zadeve.
Še vedno pa trdim da je amorfna struktura posledica, in ne vzrok. Če ne bi uporabili fensi šmensi "Liquidmetal alloys" ter potrebnih postopkov, bi se kar lepo tvorili kristali. Če seveda ni govora o nekovinah. Pa še pri nekovinah se lahko pojavi kristaličnost.

Where do i go wrong? Malo bolj razloži in ne samo da človek nima pojma. :)
no idea for signature
signed
I

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: sidd ()

guest #44 ::

Vsekakor s to zlitino nimaš kej delat za nosilne elemente

sidd ::

Relanium je izjavil:

Sidd, FS MB ? :)


Jp! fsmb :)
Pa da ne bo kdo mislil da je to kaj revolucionarnega. Malo na wiki skočit pogledat. Pač komercialna uporaba nečesa kar se je razvijalo za nove aerospace materiale ene 20 let nazaj.
škljoc

In 1992, the first commercial amorphous alloy, Vitreloy 1 (41.2% Zr, 13.8% Ti, 12.5% Cu, 10% Ni, and 22.5% Be), was developed at Caltech, as a part of Department of Energy and NASA research of new aerospace materials. More variants followed.

Ni čudno da je zadeva amorfna s takšno kemijsko sestavo :D
no idea for signature
signed
I

gruntfürmich ::

sidd je izjavil:

Nevermind...sej vsak staljen material "ima" amorfno strukturo. Le kako bi lahko imela tekoča stvar v različnih smereh različne lastnosti? Če pa je tipsonom uspelo nafilat mešanico z dodatki, kateri ohranijo amorfnost, (torej talina ne kristalizira), ali pa so izumili kak nov postopek za dosego amorfnosti. Teoretičnih vrednosti za materiale še tako niso bile dosežene zaradi vseh napak ki se pojavljajo v mikrostrukturi. Kot kaže jim je napake uspelo s tem eliminirati. Pa še lastnosti materiala so v vseh smereh praktično enake zaradi strukture kratkega dosega ki je značilna za amorfne zadeve.
Še vedno pa trdim da je amorfna struktura posledica, in ne vzrok. Če ne bi uporabili fensi šmensi "Liquidmetal alloys" ter potrebnih postopkov, bi se kar lepo tvorili kristali. Če seveda ni govora o nekovinah. Pa še pri nekovinah se lahko pojavi kristaličnost.

Where do i go wrong? Malo bolj razloži in ne samo da človek nima pojma. :)


pri amorfnih stvareh ti ne moreš z zagotovostjo vedet kaj je talina in kdaj ne, ker je skos talina pravzaprav, čeprav se pri nizkih T tvorijo kristalčki, ki pa so nepovezani. kdaj pa se začnejo tvorit pa je nekako težko določiti. tudi navadno steklo je tekočina in dejansko teče, ampak zelo počasi.
tako da je ta prehod iz morda nič kristalov do samih nepovezanih kristalov zelo zabrisan, morda ga sploh ni, morda ni možno imeti 100% nepovezanih kristalov. zato menim da amorfna struktura ni posledica, ampak dejansko stanje. ker je to po strogi delitvi agregatnih stanj vmes med trdnimi stvarmi in tekočinami; ni ne eno ne drugo (steklo je tekočina, ampak ne boš videl da teče:D)
lahko samo približno določimo oz. se zmenimo kje bi se naj nehala tekočina in kje začela trdnina pri amorfnih snoveh na podlagi vboda igre in na podlagi spremembe volumna. nikakor pa ne T prehoda, ker ga ni.
upam da sem bil jasen. če sem kaj mimo vsekal kar napiš!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

sidd ::

Temu jaz pravim steklasti prehod po domače. In kot si že sam omenil, podhlajena talina tudi lepo opiše zadevo. Pod temperaturo tališča so amorfne zadeve ponavadi še vedno tekoče in jim z temperaturo pada viskoznost, dokler ne "otrdijo". Torej je nekakšno mešano stanje med temperaturo steklastega prehoda in temeraturo tališča. Podobno se obnašajo termoplasti. Pod temperaturo steklastega prehoda se obnašajo elastično, nad temperaturo tališča se obnašajo kot viskozna talina, med obema temperaturama pa se kaže viskoelastično obnašanje.
Kako točno pa se ta fensi material obnaša, pa živ bog ne ve (razen stevija in co. seveda). Glede na to da ni potrebne naknadne obdelave, kaže na to, da so rešili problem prevelike spremembe volumna oz. le ta ne nastopa (logiš če ni nobene fazne spremembe). Hmm, ostale lastnosti pa so opevane v vseh možnih superlativih. Marketing ali realnost? Ali samo zares draga zadeva (kar glede na vsebovane elemente podobnih zlitin ne bi bilo nič čudnega). Pomoje vseeno klestenje stroškov. Če bi želeli biti fensi šmensi bi lahko bili na kak drug način tudi. Predvsem dražji.

Torej zaradi amorfne strukture ne pride do faznih sprememb, ampak seveda amorfna struktura je vseeno posledica župce kemijskih elementov te taline + postopek izdelave. Znano je da so za pionirske litine takega kova bile potrebne ubijalske hitrosti ohlajanja. Zato tudi neuveljavitev v praksi. Nemara je pri tej zaradi posebne župce elementov ohlajanje počasneje? Kater dodan element je potem odgovoren za to? Kako sovražim tak marketing, kjer se samo šopirijo, povedo pa nič :D

Are we getting closer?
no idea for signature
signed
I

Pyr0Beast ::

Steklo ni tekočina. Razlog, da so bile šipe na dnu debelejše je izključno v načinu izdelave. Dandanes lavfa proizvodnja na staljeni kovini, da je vse lepo ravno, včasih se je to delalo v kalupih.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

gruntfürmich ::

Pyr0Beast je izjavil:

Steklo ni tekočina. Razlog, da so bile šipe na dnu debelejše je izključno v načinu izdelave. Dandanes lavfa proizvodnja na staljeni kovini, da je vse lepo ravno, včasih se je to delalo v kalupih.

steklo je zelo podhlajena tekočina. to opazijo pri velikih teleskopih. pa seveda v laboratoriju.
to pa verjetno ne velja za kristalno steklo.
ravno gledal wikipedijo pa se ne morejo odločit ali je ali ni ali je...
kolikor sem jst gledal strokovno literaturo (kar wiki ni) ga uvrščajo pod tekočine, tko da jst mislim da je tekočina...
seveda pa za vsakdanje življenje ti to kaj malo pove :))
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

sidd ::

* Kontinuirni postopek za pridobivanje stekla

Kontinuirni postopek za pridobivanje stekla so leta 1959 razvili v tovarni Pilkington v Veliki Britaniji. Danes ga uporabljajo po vsem svetu za proizvodnjo ploskega stekla. Po tem postopku izdelujejo na primer okensko steklo. Potrebne sestavine zmešajo v zbiralnem lijaku in talijo v peči, kurjeni z nafto. Raztaljena steklena masa izteka v lebdečo kopel, ki je dolga do 60 metrov in široka 8 metrov, iz raztaljenega kositra z nevtralno atmosfero. Steklo se razlije po površini te raztaljene kovine in dobi obliko enakomerno debele plošče. Pri prehodu skozi kopel se steklo postopno ohlaja, saj temperatura pade od 1000 °C na 600 °C. Medtem ko kositer ostane v tekočem stanju, saj se strdi šele pri 232 °C, se steklo počasi strjuje. Pri izstopu ima steklo ?e dovolj trdno površino, da ga valji, ki potiskajo stekleni trak v kalilno peč, ne morejo več poškodovati. Po dokončnem ohlajanju v kalilni peči stekleni trak razrežejo in zložijo na računalniško vodeni progi za razrez.

Na hitro o današnjih industrial size pridobivanju stekla. Magična staljena kovina je kositer. Drugače pa je o steklu že bla debata na st - malo poiščite za steklo po st :)
Okensko steklo drugače spada pod keramične materiale, kaj se stroke tiče (SiO2-Na2O-CaO)

add1:
klik
Debata je že tekla. Kot je znano difuzija poteka, pa naj še tako počasi. Vsi materiali tečejo. Eni hitreje, eni pa počasneje.

> Sicer pa čisto počasi tečejo celo diamant. En tak "večji" diamant pod lastno gravitacijo počasi postane okrogel. V kakih 1070 sekund.

To je 3,25 * 10~53 milijard let. Primerljivo s povprečno življenjsko dobo človeka je to 1:4*1060.

Če pa smo realni in vsakdanji, pa je steklo keramika.
no idea for signature
signed
I

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: sidd ()

gruntfürmich ::

ne sidd, to pa ne. ne moreš enačit amorfnega stekla in popolno kristalnega diamanta, niti keramike.
ker kot si že sam omenil, je pri amorfnih strukturah red urejenosti 1 sam kristal (ponavadi), medtem ko kristalne...
in pri amorfnih snoveh ni nič pri podobnega kristalnim, od tališča, do nelinearne trdote... pri steklu trdota logaritmično pada z T, medtem ko pri kristalnih ima skok.
isto sprememba V je pri amorfnih zvezna, pri kristalnih doživi skok pri T tališča.

na debati tudi na prvih straneh zaslediš da je steklo tekočina.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

sidd ::

Brez skrbi, sej nikjer ne enačim amorfnega stekla in kristalnega diamanta. Podal sem samo primer kristala, kako počasi lahko stvari "tečejo" (pri jeklih se temu reče staranje, al ne?), torej nerelevantno za vsakdanjo prakso.
Struktura amorfnih snovi je pogosto podobna strukturi tekočin. In kot si napisal imajo amorfne strukture predvsem območje steklastega prehoda, kjer viskoznost raste z nižanjem temperature, in nimajo izrazitega prehoda kot kristalne snovi. Vseeno pa temperatura steklastega prehoda Tg predstavlja ločnico med tekočo in trdno snovjo, kar se v praksi tudi uporablja (steklo se obnaša pod to temp. togo). Me zanima če je podobno pri tejle zlitini. Torej jo zagrejejo, in jo lahko praktično brizgajo kot plastiko. To pomeni možnost izdelave kompleksnejših litih izdelkov + manjše stroške.
Sprememba V pa je ponavadi odvisna od faznih sprememb (recimo primer martempering jekla - ΔV je nekje +4% pri transformaciji v martenzit pri ohlajanju iz temperature avstenizacije. Zato je potrebno ta jekla enakomerno po celotnem volumnu ohladiti malo nad temperaturo transformacije v martenzit, ter šele nato ohlajamo do sobne temperature. Ponavadi se to izvaja v solnih kopelih.)
Kadar pač snov preide v kristalno strukturo, so atomi dosti bolj urejeni in zloženi v urejeni kristalni mreži in zato zasedejo manj prostora. Odtod velik preskok v ΔV pri kristalnih snoveh. Zato dosežek obstoja amorfne strukture kot recimo pri steklu samo še en plus te super jabolčne zlitine. Če se lije kot plastika (tako trdijo), potem jim je pa tako ali tako padla sekira v med. Ob naštetih lastnostih...zgleda bo nekdo postal bogat :)
no idea for signature
signed
I

gzibret ::

> Vsi materiali tečejo. Eni hitreje, eni pa počasneje.

Ne, to pa ni res. Kristalne snovi ne tečejo. Lahko se malo preuredijo atomi v kristalni mreži, ampak to ni enako tečenju.
Vse je za neki dobr!

sidd ::

Glede kristalnih snovi si nisem jaz izmislil. gzibret, to ste imeli debato daljnega leta 05, na katero sem podal tudi link malo višje. Lahko pa se trdi da difuzija ne preneha vse do 0 kelvinov, ane? Skratka snov termodinamsko ni na miru.
no idea for signature
signed
I

gruntfürmich ::

joj sidd, samo ne zamenjuj tečenja in difuzije. to bi bil smrten greh :D, pa čeprav morda pri zelo visokih T in/ali F na uč deluje vse glih...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

sidd ::

Brez skrbi, nisem po župci priplaval. Malo poizkušam razmišljati mimo literature in po ovinkih naokoli ter delati butaste primerjave in misliti zunaj okvirja. Takrat ponavadi možgani spravijo skupaj svašta dreka, vmes pa se včasih najde kakšna iskrica svetlobe. Poznam mehanizme tečenja ter mehanizme difuzije. Jako različna zadeva :) Vendar me je malce fascinirala tista tema iz 05. Nisem nikoli razmišljal tako naokol.
Še vedno sem fauš lastnikom LMT, če je vsaj 30% marketinga tule resničnega....damn!
no idea for signature
signed
I

Pyr0Beast ::

(pri jeklih se temu reče staranje, al ne?)

Creep ?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

sidd ::

Pyr0Beast je izjavil:

(pri jeklih se temu reče staranje, al ne?)

Creep ?


V mislih sem imel lezenje kot časovno odvisno deformacijo, katera se pojavi, ko je temperatura višja od nekje 0.4Tt (absolutne temperature tališča), vendar so napetosti v materialu kljub temu manjše od napetosti tečenja (če so, je govora o plastičnem tečenju, ane? Govora je seveda o snoveh s kristalno strukturo - kovinah).
Nato sem razmišljal da bi lahko to bilo podobno tečenju (kot že ugotovljeno, steklo je navsezadnje zelo viskozna tekočina...). Vendar ne govorim za dogajanje na mikroskopski ravni! Bo že gruntfürmich povedal če je prav...
no idea for signature
signed
I


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Problematika računalniških in zabavno-elektronskih odpadkov

Oddelek: Problemi človeštva
81607 (1379) radecan
»

V Berlinu poteka 50. sejem IFA

Oddelek: Novice / Android
103790 (3162) zcetrt
»

Apple licenciral novo superzlitino

Oddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod
3810536 (8416) sidd
»

Prvi tekoče-kovinski hladilniki za množice (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Hlajenje in navijanje
9513369 (7935) driver_x

Več podobnih tem