New Scientist Tech - Evropsko podjetje EADS Astrium se je odločilo iti v razvoj novega vesoljskega turističnega raketoplana, ki bi dosegal višine do 100 kilometrov. Omogočal bi 90 minutne izlete, ki bi vključevali tudi 3 minutno stanje breztežnosti. Do višine 12 kilometrov bi se plovilo obnašalo kot navadno letalo, dodatni raketni motorji pa bi služili za doseganje suborbitalnih višin. Podjetje trenutno išče sofinancerje, ki bi bili v projekt pripravljeni vložiti skupno 1 milijardo €. Prototip raketoplana bi naj bil izdelan do leta 2012. Ob uspešni izvedbi računajo, da bi do 2020 prepeljali 15.000 vesoljskih turistov.
Nekaj mi pravi, da kaj dje od lepo narisanih slik, ta projekt ne bo prišel.
IMHO je koncept SpaceShipOne - nosilno letalo in orbiter boljša zamisel. Dvoje manj kompliciranih letal, vsako specializirano za svojo nalogo, kot eno samo, ki naj bi bilo sposobno opraviti obe nalogi.
Zanimiv koncept ampak zakaj za vraga bi šlepal 2 reaktivna motorja s sabo v vesolje? Rutan je z Space Ship One to bolj elegantno rešil. Drugače pa pozdravljam take stvari, tudi sam bi rad nekoč poskusil zadevo
Ja, dva reaktivna motorja je treba vleči za sabo a ta verjetno ne tehtata toliko.
Fora je v tem,d a imaš eno plovilo in ko se enkrat spijazniš z extra maso bistveno manj komplikacij, verjetno tudi krajši turnaround time.
Kewl in bolj v skladu z budžetom ESA-e. Rutan si je za svoj denar vejretno lahko privoščil goli minimum, ki je še zadovoljeval zahteve nekega entry-level vesoljskega turizma...
MI pa ni jasno, zakaj ne investirajo v večja okna. Če turist plača brdo denarja, valjda hoče tudi kaj videti za to in ne imeti občutka, da je v ogromnem kosu švicarskega sira...
Reaktivni motorji so zelo preiskušena zadeva. Če gre kaj u ku***, lahko plovilo še vseeno varno pride do letališča.
Pa to tudi ne tehta veliko. IMO se bolj splača s seboj do 12 km vlečt reaktivni motor in kerozin, kot pa kurit kisik in vodik. Manjša masa in stroški. Verjetno Nad 12 km je tudi gostota zraka manjša in s tem trenje.
Meni so bile (tudi) vedno bolj všeč kompaktne zadeve kot je tale. Eno plovilo, vzleti in pristane v isti orientaciji (ni treba torej posebnega nerodnega hendlanja, razen tehničnega pregleda in dolivanja goriva) ... Shuttle je bil blizu, samo ni šlo vse po načrtih glede stroškov in časa vzdrževanja. Tele igračke pa žal niso (še) orbitalne :).
Upam, da Rutan kaj kmalu kaj pametnega stuhta, da pride do orbite.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Sploh zanimiv so njegovi blogi, kjer govori odkrito, kaj je doslej sprobal, kje so bili problemi, opisuje izboljšave in spremembe in razlaga delovanje zadev in podaja svoja spoznanja.
Enkratna zadeva.
Nekako enkrat mesečno doda update za prejšnji mesec in to so materiali, ki jih vedno čakam in z zanimanjem preberem.
100km se ni vesolje, ceprav nekateri pravijo, da ze je... ;>
Po NASA kriterijih se "uporabna atmosfera" (za aerobraking) konča na 120 kilometrih. To je tudi minimalna višina orbite, na kateri je Space Shuttle varen za vsaj en dan.
Geostacionarna orbita je na višini 35 000 kilometrov, direktno nad ekvatorjem in je razen za komunikacijske/meteorološke satelite neuporabna.
Se pa strinjam da je 3 minute breztežnosti nekoliko premalo za njihovo ceno. Vsaj do interkontinentalnega balističnega loka naj pridejo, za kakšne pol do tričetrt ure breztežnosti, če že do nizke orbite ne morejo...
printf(%s, "No statements? Why no... whoops");
//well if we can't make a statement, we should just leave a comment instead.
Nad 12 km je tudi gostota zraka manjša in s tem trenje. 
.