MacRumors.com - Verjetno je Jonathana Schwartza, predsednika uprave Sun Microsystems, zaneslo navdušenje, ko je (navkljub Applovi pregovorni občutljivosti na prehitro razkrivanje novih izdelkov) ob robu Sunove prireditve v Washington D.C. razglasil, da bo Apple v svojem novem operacijskem sistemu Mac OS X 10.5 Leopard kot osrednji datotečni sistem uporabil ZFS.
Govorice o tem se širijo že dolgo, že aprila 2006 je bilo znano, da je Apple kontaktiral Sun glede prenosa datotečnega sistema ZFS na Mac OS X. Kasneje se je ZFS začel pojavljati v zgodnjih različicah OS 10.5, ki pa še niso omogočale zagona sistema s tega datotečnega sistema. Sedaj se govori, da je to botrovalo zamudi Leoparda.
In kaj novega prinaša ZFS? Za preprostega uporabnika naj bo za začetek, poleg dejstva o pospešitvi dela z datotekami, dovolj tale opis: če vaš mlinček krasi že 250 GB disk, pa bi želeli dodati novega, 500 GB, je z ZFS to najlažje opravilo. Preprosto ga priključite, formatirate in že imate 750 GB skupnega, nedeljivega, enotnega diskovnega polja, ki mu strežeta dva fizična diska. Vaš računalnik ne bo nikoli več potožil, da morate disk sprazniti - le novega boste morali kupiti.
Po eni strani je zgoraj opisan feature super, po drugi strani pa mi sploh ni všeč v tem smislu, da potem ne veš kaj se je zapisalo na kater disk in v primeru da ti disk odpove... To je podobno kot JBOD pri RAID poljih potem. Res pa je, da si vedno lahko narediš backup in si ga dolžan, če imaš občutljive podatke.
Res je, da je ZFS podpora znana ze nekaj casa, vendar pa privzeta uporaba malce spremeni zadeve. Popvrecnim uporabnikom verjetno ne bo prevec mar, za zahtevnejse in enterprise pa bi znalo bit zanimivo. Itak je HFS+ ze star in je to dobra nalozba za naprej.
Wow, to je super! Komaj čakam, da bodo končno splovili Leopard.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
jaka83: ZFS kicks ass. Poglej si na wikipediji opis, da boš videl za kaj gre.
Nikjer ne piše, da ga moraš uporabljati na zgoraj opisan način... Lahko postaviš mirror iz dveh diskov, RAIDZ iz treh ali več (podobno kot RAID5 oz. 6, samo še bolje). Tudi uporaba je čisto preprosta, nič zakompliciranega. Pa še kup drugih goodijev. Glej npr. zfs saves the day.
Res, vsi bi si morali to prebrat. Ravno postavljam strežnik za doma s kupom diskovja in gor bo 100% OpenSolaris, ravno zaradi ZFS-ja.
ZFS je tko na uč ena izmed top 3 stvari, ki so se zgodile Mac OS X-u. Respect, Apple.
Le če je res dober. Pa še potem se splača met ZFS čez, da odkrije napake :)
Kar hočem povedat je, da je večina "hardverskih" RAID kontrolerjev na osnovnih ploščah nevredna svojega imena. Če se zgodi napaka pri zapisu na enega od diskov, praktično noben kontroler tega ne bo odkril, temveč bo enkrat v prihodnosti vrnil napačen podatek. ZFS take napake opazi in navadno lahko tudi naredi recovery. Podobno se lahko zgodi tudi na high-end RAID kontrolerjih, le malo manj zlepa.
Verjamem da je kul, ampak zaenkrat imam raje hardware-ski RAID kontroller s 4. diski.
Staro. ZFS je precej fleksibilnejši. Rekonfiguriranje RAID naprave zna biti glavobol - z ZFS lahko to narediš brez večje drame in zelo, zelo hitro, predvsem pa je sam FS dokaj učinkovit, tako, da imaš prednost že čisto v osnovi.
1. Kako se lahko stvar primerja z LVMom na kakem "klasičnem" FSju, recimo par diskih na ext3, spojenih v en logic volume z LVM2 ? Vem,d a LVM sam zase ni FS, ampak v kombinaciji s FS pa daje možnosti, ki wo preceje podobne ZFSu...
2. Kako se ZFS obnese na I/O benchmarkih ? Kje ima močne plai in kje šibke ?
Nekaj malega ti lahko prišepnem glede prvega vprašanja: še vedno v takem primeru nimaš popolnoma on-the-fly odprave napak (popolnoma brez potrebe po fsck-ju) in momentarnih snapshotov (kar je, če ne za drugega, dobro za zasilno kopijo pred večjimi posegi v podatke ali pa zato, da narediš snapshot, delo se nemoteno nadaljuje, ti pa medtem lahko ure in ure delaš backup na počasne zunanje medije). Vsaj jaz sem stvari tako razumel. Uporabljal nikoli ... na žalost :).
Res je škoda, da je licenca inkompatibilna z GPL in zato slabo kaže, da bi ta sistem kdaj videli resno vgrajen v Linux.
Brane2: ZFS je v primerjavi z LVMjem (recimo na linuxu) veliko bolj fleksibilen. Razlog izhaja iz tega, da linux folk zganja politiko layeringa (recimo file system nima kaj praskati po disku fizično, ukvarjati se mora samo z nizom blokov), ZFS pa deluje čez tri layerje hkrati (block device, volume management w/ raid, file system). Tako lahko počne zanimive trike - prebri si kaj po neštetih sunovih blogih ali pa kar zinštaliraj solaris10 ali nexento in sprobaj.
Performančno počne zanimive zadeve.Folk s thumperji se hvali z norimi številkami pri streaming reads in streaming writes, a bi to bolj pripisal dejstvu, da je thumper nora IO mašina. Z druge strani prihajajo še hujše štorije o fsync() časih kot jih najdeš na reiser mailing listi, a za razliko od reiserja se Sunov folk aktivno ukvarja s tovrstnimi reporti in težave pridno odpravljajo. Osebno sem se spotaknil ob to, da je kompresija zimplemenitrana singlethreaded per pool, kar je bil precejšen bottleneck. Afaik je v zadnjih buildih že odpravljen.
Mislim da bo Apple pokazal praktično uporabnost ZFSja v realnem svetu, a pričakujem, da bo res dobro integriran v OS X šele v naslednji verziji, ko bodo njegove lastnosti in zmogljivosti (unlimited snapshots comes to mind) začele izkoriščati tudi aplikacije.
V Linuxu lahko s FUSE, kar ni nekaj zaželjenega, bi rekel. Mislim, da je fs nasplošno precej delikatna tematika in bo potrebno počakati linux "evangliste", da se zmenijo kaj in kako okrog ZFS. Ne vem, mogoče kdo drugi kaj bolje pozna to tematiko. Drugače pa testiraj z open solaris-om, če te zanima delovanje.
Dvomim, da bo ZFS sploh kdaj v linux kernelu zaradi: 1. nekompatibilne licence 2. Sun ima dosti patentov uporabljenih v ZFS 3. Linux kernel developerji niso ravno najbolj navdušeni "nemodularnostjo" ZFS
Lahko pa bi naredili podobno alternativo, če bi manjkajoče stvari dopolnili / doimplementirali v obstoječ LVM/EVMS, MD in "izberi poljuben FS v linuxu" ter izdelali "user space" programe, ki bi vse to povezali.
Ja, to o insistiranju na modularnosti zasnove kernela poznam.
Mislil sem na možnost, da je bil kje narejen out-of-the-kernel-tree patch ali kaj podobnega.
Bi pa bilo zanimivo videti konkretne številke za ZFS in recimo Reiser, Reiser4 in ext2/3/4, pridobljene na isti mašini, da bi videli ali razlika upravičuje totalen rewrtie sistema.
Sploh pa sam osebno ne vidim sedanje stanje kot poseben problem layered approacha. Če se pač RAID koda ne prilagaja konkretnemu FSu, je to predvsem njun problem. Modularen pristop je nujen, če imaš 30+ filesystemov. Ne moreš zdaj delat security hookov in RAID-a za vsakega posebej...
Resda ne ponuja vsega, kar ponuja ZFS, a to, kot sem razumel, lahko doseže s pomočjo extra modulov, poleg tega pa ima marsikakšno drugo stvar, ki je ZFS mogoče nima.
Ja, predvsem zaradi zahtevanih predelav ustaljenega layered sistema z VFS, pa tudi zaradi preglednosti sourcea.
Kernelovci so zahtevali source, skladen s preostalim sourceom v kernelu, če naj ga vklopijo v main tree.
Reiserjevci so začeli prilagajati source in sedaj naj bi bila stvar pred tem, da bo ustrezala zahtevam.
Kdaj bo Reiser4 v kernelu, je sedaj stvar politične odločitve in tega, kaj mislijo narediti z obstoječo VFS aarhitekturo.
IIRC je Linus rekel, da bi se predelave VFS lahko lotili, vendar ne samo zaradi osebne želje Reiserja, temveč mora biti razvidna konkretna tehnična korist in porteba, da so te spremembe vnešene ravno v VFS in ne recimo interno v Reiserju...
Deluje po principu "copy on write" in ne prepisuje obstoječih podatkov na disku, ampak naredi spremembe zapiše v kopijo.
Ker ne prepisuje podatkov na disku, so zapisani podatki vedno pravilni in zato ne rabi dnevnika (journal), kar ga naredi precej hitrega.
Podpira transparentno kompresijo, kar ga naredi še hitrejšega. Danes so pač procesorji toliko hitrejši, da se bolj splača kompresirat podatke za zapis na disk, ker je potem potrebno manj prenosov.
Snapshoti so trivialno opravilo, hkrati pa omogočajo enostaven backup. Hkrati pa dobiš 3x toliko prostora, kot bi ga imel sicer.
Pri branju dela checksume zapisanih podatkov in odkrije napako in če mu konfiguracija omogoča (RAID), potem tudi avtomatsko popravi okvarjen zapis.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Kaj kater fs omogoča da se recimo aviji vedno zapisujejo na konec diska? In da ko je vmes kak plac fraj in je mašina idle da sam prestavi v optimalno lego?
Pa kako je s takimi fsji da bi jih na win uporabljal?
Če se ne motim, so bile govorice, da bi bil opensolaris pod gplv3, in del opensolarisa je tudi zfs, in potemtakem bi bila možnost, da bi bil zfs tudi pod linuxom, v kolikor bi bil tudi kernel pod gplv3. Ok, sicer je veliko pogojev, verjetnost pa vseeno obstaja.
[offtopic] Uporabljam "opensolaris", to je sxce 62, najnovejsi build je 65. tudi rootfs imam na zfs, osebno bolj priporočam opensolaris kot pa nexento, ker so sxce buildi vedno cutting edge in čeprav so cutting edge, so bolj stabilni. pri nexenti se mi je zgodilo, da se mi po nadgradnji več ni zbootal.
Trditev "zfs je veliko hitrejši od linuxa" je bolj medla.
Linux pozna 30+ filesystemov in ne obnašajo se vsi enako. JFS in XFS sta baje zelo dobra za delo z velikimi datotekami in diski, Reiser je snajper za veliko majhnih datotek, ext2/3/4 so pa v neki zlati vanilija sredini.
Razen če hočeš reči, da že sama VFS zasnova v Linuxu ima nek plafon, čez katerega ne prideš in da zato ne more konkurirati ZFS ne glede na izbrani FS...
Čisto kot opomba. Mislim, da je layering v Linuxu super zadeva. Omogoča namreč kombinacijo različnih layerjev neodvisno. Recimo: imaš fizični layer in gor ext3. Potem vmes vrineš še layer za enkripcijo. Pa LVM, itd. In "od zgoraj" boš še vedno videl zgolj ext3.
