Novice » Ostala programska oprema » Kaj Linuxu zavira zavzetje namizja?
poweroff ::
Kakšno zavajanje!
Kako namestimo program v Ubuntuju (in Debianu)?
iz konzole: vtipkamo: apt-teg install ime_paketa
Enter. To je vse. VSE.
Obstaja pa tudi grafični vmesnik, kjer paket izberemo iz seznama in kliknemo install. To je VSE.
Odstranjevanje?
apt-get remove ime_paketa. Ali preko grafičnega vmesnika.
Kako je v Wintendotih pa vemo...
Kako namestimo program v Ubuntuju (in Debianu)?
iz konzole: vtipkamo: apt-teg install ime_paketa
Enter. To je vse. VSE.
Obstaja pa tudi grafični vmesnik, kjer paket izberemo iz seznama in kliknemo install. To je VSE.
Odstranjevanje?
apt-get remove ime_paketa. Ali preko grafičnega vmesnika.
Kako je v Wintendotih pa vemo...
sudo poweroff
Jst ::
Če si povprečen uporabnik ne zna inštalirati npr Suse, Ubuntu, IPCOP (sicer je specifika tukaj, vendar je vseskupaj ene 10 vprašanj; inštalacija skupaj z administracijo traja 15 min na pentium 700, 256rama - v mojem primeru), potem to ni povprečen uporabnik, ampak butast uporabnik.
Če povprečen uporabnik ne more klikniti HELP v suse, ki je na namizju oziroma/in v opravilni vrstici, potem je to butast uporabnik. In tam zveš vse za tako za administracijo, kot za delo z operacijskim sistemom.
In ja, v večini mainstream distribucij kot so Ubuntu, Mandriva, Suse, je v default instalaciji vsak program za določeno opravilo samo enkrat. V lepo ličnem kategoriziranem meniju tako v KDE, kot v GNOME. Ki je zame lažji za navigacijo, kot pa Start/Programs.
V večini teh naštetih distribucij je tudi "Control Center", v katerem nastavljaš večino stvari. Sicer tukaj vodi Suse s svojim Yast, v katerem je takorekoč vse na klik.
Glede Automatskih update-ov je linux v prednosti.
Pozitivne strani MSjeve platforme:
-filesystem: *meni osebno* je C:, D:, itd.. lepše kot pa /
-driverji: ni potrebnega komentarja
-če bi združili services.msc ter process tabelo, bi se lažje oreinentiral, ker v prosecu services.exe ter svchost.exe nimaš pojma, kaj se zadaj skriva. Vsaj ne z default orodji, ki pridejo zraven operacijskega sistema.
-povezljivost, kot so exchange itd...
-odzivnost namizja je primerljiva šele s suse 9.3. Za druge distribucije ne vem.
-marketing.
-imena večine programov: npr Photoshop vs. Gimp
-dozorelost profesionalnih orodij npr Photoshop vs. Gimp ali Office vs. OO
Če povprečen uporabnik ne more klikniti HELP v suse, ki je na namizju oziroma/in v opravilni vrstici, potem je to butast uporabnik. In tam zveš vse za tako za administracijo, kot za delo z operacijskim sistemom.
In ja, v večini mainstream distribucij kot so Ubuntu, Mandriva, Suse, je v default instalaciji vsak program za določeno opravilo samo enkrat. V lepo ličnem kategoriziranem meniju tako v KDE, kot v GNOME. Ki je zame lažji za navigacijo, kot pa Start/Programs.
V večini teh naštetih distribucij je tudi "Control Center", v katerem nastavljaš večino stvari. Sicer tukaj vodi Suse s svojim Yast, v katerem je takorekoč vse na klik.
Glede Automatskih update-ov je linux v prednosti.
Pozitivne strani MSjeve platforme:
-filesystem: *meni osebno* je C:, D:, itd.. lepše kot pa /
-driverji: ni potrebnega komentarja
-če bi združili services.msc ter process tabelo, bi se lažje oreinentiral, ker v prosecu services.exe ter svchost.exe nimaš pojma, kaj se zadaj skriva. Vsaj ne z default orodji, ki pridejo zraven operacijskega sistema.
-povezljivost, kot so exchange itd...
-odzivnost namizja je primerljiva šele s suse 9.3. Za druge distribucije ne vem.
-marketing.
-imena večine programov: npr Photoshop vs. Gimp
-dozorelost profesionalnih orodij npr Photoshop vs. Gimp ali Office vs. OO
BendeR ::
Hm, zadnjih 48 ur sem se trudil usposobit "normalno" delovanje grafične v ubuntu distrotu, a žal brez uspeha. Prvo si snamem gonilnike iz ATi-jeve strani in pričnem z namestitvijo, a se je žal hitro ustavlo - klik - očitno mislijo, da ima vsak doma 21" monitor in je scroll v driverjih odveč.
No, potem pač izberem tisto prvo možnost za install driverjev (kjer ni določen distro) in zadeva je celo šla skoz. Potem zaženem znamenit "sudo dpkg-reconfigure xserver-xorg" in zadevo po zdravi kmečki pameti in po zmožnostih moje strojne opreme izpolnim. Restartam (pazi to :P) in zgodi se NIČ. Dobro, si mislim in grem ročno prestavit osveževanje zaslona, a žal tam ni popolnoma nič novega - še vedno max resfresh 60Hz pri resoluciji 1024x768 oz. pri 800x600 celo 72Hz (pri prvem bi moglo bit max 85, pri drugem pa 100).
Med meniji nato opazim atijevo ikono in control panel, a se po kliku nanj nič ne zgodi. ;))
Ok, bo pač treba it malo po forumih gledat in najdem celo nekaj uporabnega - apt-get ti baje najde driverje. Super, si mislim, a še prej sem mogo source listo spreminjat. ;)
Zadevo končno namestim in grem skozi konfiguracijo xorg in pazi to po restartu je zadeva celo delala. Refresh na 1024x768 celo na 75Hz. Vzklik veselja - pa čeprav podpira 85Hz!
No, veselje se je hitro končalo, ker ko sem minimiziral kak program oz. premakno kako ikono, mi je namizje friznlo in se ni več prebudilo - treba je omenit, da sem prej odstrano driverje oz. potem celo na novo postavo sistem.
Po nekaj urnem "jebanju na suho" in neštetim poskusih namestitve različnih driverjev sem zadevo vrgo dokončno dol.
Ne, pa ni. Če želiš uporabit apt-get moreš prvo spremenit source listo - kar je sploh super za tak user friendly sistem. ;) Ta "modificiran" spisek strežnikov najdeš v neuradnem vodiču - na katerega se moreš prvo spomnit oz. zadnj sploh vedet(še dobro, da imam za sabo že nekaj ubuntu odisej). No, ko zadevo enkrat namestiš opaziš, da se za vsakim 2. programom skriva prastara verzija (xchat 2.44, firefox 1.07, gaim 1.3, k3b (tudi bil neka stara 0.000001 verzija sodeč po uradni strani), zato ti apt-get bora malo pomaga, če želiš s programsko opremo ostati na tekočem. Torej moreš vse inštalirat "na roke", torej windows style. ;>
No, potem pač izberem tisto prvo možnost za install driverjev (kjer ni določen distro) in zadeva je celo šla skoz. Potem zaženem znamenit "sudo dpkg-reconfigure xserver-xorg" in zadevo po zdravi kmečki pameti in po zmožnostih moje strojne opreme izpolnim. Restartam (pazi to :P) in zgodi se NIČ. Dobro, si mislim in grem ročno prestavit osveževanje zaslona, a žal tam ni popolnoma nič novega - še vedno max resfresh 60Hz pri resoluciji 1024x768 oz. pri 800x600 celo 72Hz (pri prvem bi moglo bit max 85, pri drugem pa 100).
Med meniji nato opazim atijevo ikono in control panel, a se po kliku nanj nič ne zgodi. ;))
Ok, bo pač treba it malo po forumih gledat in najdem celo nekaj uporabnega - apt-get ti baje najde driverje. Super, si mislim, a še prej sem mogo source listo spreminjat. ;)
Zadevo končno namestim in grem skozi konfiguracijo xorg in pazi to po restartu je zadeva celo delala. Refresh na 1024x768 celo na 75Hz. Vzklik veselja - pa čeprav podpira 85Hz!
No, veselje se je hitro končalo, ker ko sem minimiziral kak program oz. premakno kako ikono, mi je namizje friznlo in se ni več prebudilo - treba je omenit, da sem prej odstrano driverje oz. potem celo na novo postavo sistem.
Po nekaj urnem "jebanju na suho" in neštetim poskusih namestitve različnih driverjev sem zadevo vrgo dokončno dol.
Kako namestimo program v Ubuntuju (in Debianu)?
iz konzole: vtipkamo: apt-teg install ime_paketa
Enter. To je vse. VSE.
Ne, pa ni. Če želiš uporabit apt-get moreš prvo spremenit source listo - kar je sploh super za tak user friendly sistem. ;) Ta "modificiran" spisek strežnikov najdeš v neuradnem vodiču - na katerega se moreš prvo spomnit oz. zadnj sploh vedet(še dobro, da imam za sabo že nekaj ubuntu odisej). No, ko zadevo enkrat namestiš opaziš, da se za vsakim 2. programom skriva prastara verzija (xchat 2.44, firefox 1.07, gaim 1.3, k3b (tudi bil neka stara 0.000001 verzija sodeč po uradni strani), zato ti apt-get bora malo pomaga, če želiš s programsko opremo ostati na tekočem. Torej moreš vse inštalirat "na roke", torej windows style. ;>
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BendeR ()
radems ::
To meni ni potrebno govoriti, na eni mašini imam Linuxe (Pingo/Fedora) in poskušal sem večino distribucij od časov ko je bil Redhat5 na en enem CD-ju, vendar ostajam pri svojem prepričanju!
Ne vem zakaj bi zavaj?
Očitno nekateri še vedno ne dojamejo zakaj je Mac Os uspešen le v ZDA.
Zato ker mora biti enostaven tudi za tako imenovane ''butaste ljudi''.
Stvar mora ob prvem kliku dojeti tudi opica.
konzola????
dajmo no
babica ki tipka ukaze v konzoli???
Upam da se Matthai samo norčuje?
Vse kar je več od lepe ikone in pomoči ob samem kliku je preveč!!!
Računalnik je namenjen da stvari olajša in ne zato da bo uporabnik razmišljal kaj natipkati v konzoli.
Za primer lahko uporabim mobilne telefone in
njihove operacijske sisteme.
Najbolj prodajani so tisti z enostavnim uporabniškim sistemov in seveda tisti najcenejši.
Ne vem zakaj bi zavaj?
Očitno nekateri še vedno ne dojamejo zakaj je Mac Os uspešen le v ZDA.
Zato ker mora biti enostaven tudi za tako imenovane ''butaste ljudi''.
Stvar mora ob prvem kliku dojeti tudi opica.
konzola????
dajmo no
babica ki tipka ukaze v konzoli???
Upam da se Matthai samo norčuje?
Vse kar je več od lepe ikone in pomoči ob samem kliku je preveč!!!
Računalnik je namenjen da stvari olajša in ne zato da bo uporabnik razmišljal kaj natipkati v konzoli.
Za primer lahko uporabim mobilne telefone in
njihove operacijske sisteme.
Najbolj prodajani so tisti z enostavnim uporabniškim sistemov in seveda tisti najcenejši.
radems ::
Saj res gonilniki za grafične v Linuxi in osveževanje,
prava drama !
Če hoče povprečni uporabnik nastaviti kakšno očem prijazno osveževanje mora prebedeti pri računalniku toliko časa da je na koncu ko mu mogoče z napori iz vseh strani uspe že za okulista.
prava drama !
Če hoče povprečni uporabnik nastaviti kakšno očem prijazno osveževanje mora prebedeti pri računalniku toliko časa da je na koncu ko mu mogoče z napori iz vseh strani uspe že za okulista.
Jst ::
Ko sem imel še Radeona 9100 mi tudi v suse ni uspelo prepričati driverja k delovanju. NIKAKOR!!! Pri meni se je tudi pojavila ikona ATI na namizju, vendar po kliku naj se tudi ni nič zgodilo. To z frizanjem desktopa se tudi spomnim, ko sem bil že v upanju, da sem zadevo pravilno namestil. Pa sem uporabljal pakete iz ftp.suse. Torej uradne susejeve pakete.
Nato sem pa kupil geforce 6600gt, ker se rad poigram z ut classic 1999 ter ut 2004, ki oba delujeta v linuxu enako hitro kot v xpjih.
In ko je prišel OpenSuse 10 ven, me je v release notes opozorilo, da je problem, če imaš geforce 6600gt. Pa ne spet, sem si mislil. No, Suse ter nvidia sta stvar poštimala dokaj hitro (trajalo je ene dva tedna), zato sem sedaj happy linux 3d acceletarion enabled user.
Me pa ena stvar moti. Zakaj je v idle povprečna temperatura procesorja za cca 15 stopinj višja kot v xpjih? A bi mi kdo znal odgovoriti na to vprašanje? Aja, pa tudi hladilnik na čipsetu je dokaj vroč.
Na prenosniku imam pa itak MSjevo nalepko, zato uporabljam pač xpje, na katerih tudi programiram. Tako, da lahko hand-by-hand primerjam evolucijo obeh platform. Do sedaj sem ne/zadovoljen pri obeh. Sploh kamor vodi Vista me malo skrbi. Kaj bom moral kupiti nov prenosnik, da bom lahko uporabjal Visto? Uporabljati jo pa *moram* ravno zaradi testiranja pri programiranju.
Nato sem pa kupil geforce 6600gt, ker se rad poigram z ut classic 1999 ter ut 2004, ki oba delujeta v linuxu enako hitro kot v xpjih.
In ko je prišel OpenSuse 10 ven, me je v release notes opozorilo, da je problem, če imaš geforce 6600gt. Pa ne spet, sem si mislil. No, Suse ter nvidia sta stvar poštimala dokaj hitro (trajalo je ene dva tedna), zato sem sedaj happy linux 3d acceletarion enabled user.
Me pa ena stvar moti. Zakaj je v idle povprečna temperatura procesorja za cca 15 stopinj višja kot v xpjih? A bi mi kdo znal odgovoriti na to vprašanje? Aja, pa tudi hladilnik na čipsetu je dokaj vroč.
Na prenosniku imam pa itak MSjevo nalepko, zato uporabljam pač xpje, na katerih tudi programiram. Tako, da lahko hand-by-hand primerjam evolucijo obeh platform. Do sedaj sem ne/zadovoljen pri obeh. Sploh kamor vodi Vista me malo skrbi. Kaj bom moral kupiti nov prenosnik, da bom lahko uporabjal Visto? Uporabljati jo pa *moram* ravno zaradi testiranja pri programiranju.
64202 ::
> Saj res gonilniki za grafične v Linuxi in osveževanje,
> prava drama !
Ok, zdaj pa ze malo nabijas. Ne recem, da to na recimo na debianu ni lahko, samo bom dal primer za suse:
yast -> hardware -> gfx card and monitor -> monitor: change
U bistvu popolnoma enako kot na winsih. Kak mandrake ma to mogoce celo bolje narejeno, nisem ze dolgo gledal.
ati fglrx je pa itak krep in nikjer ne dela cisto ok...
> prava drama !
Ok, zdaj pa ze malo nabijas. Ne recem, da to na recimo na debianu ni lahko, samo bom dal primer za suse:
yast -> hardware -> gfx card and monitor -> monitor: change
U bistvu popolnoma enako kot na winsih. Kak mandrake ma to mogoce celo bolje narejeno, nisem ze dolgo gledal.
ati fglrx je pa itak krep in nikjer ne dela cisto ok...
I am NaN, I am a free man!
Jst ::
64202: Ja, v Susejevem Yast-u je instalacija nvidijinih gonilnikov piece of cake. Klik, Klik, Klik - magični trik - in vse lepo dela.
poweroff ::
Hja, res je treba sources.list osvežit z neuradnimi repositiryi. Ampak je to problem najti?
Ker če je, potem se sprašujem, zakajje kolega potem, ko je dobil ADSL v dveh dneh obvladal P2P sceno bolj, kot jo bom jaz kdajkoli. In ja, je povprečen uporabnik računalnika.
Ker če je, potem se sprašujem, zakajje kolega potem, ko je dobil ADSL v dveh dneh obvladal P2P sceno bolj, kot jo bom jaz kdajkoli. In ja, je povprečen uporabnik računalnika.
sudo poweroff
Jst ::
64202: Edino ne vem, zakaj so v sax-u tako zakomplicirali refresh rate. Da moraš prvo nastaviti max resolucijo ter max refresh rate (v mojem primeru 1600x1200@75) , da potem lahko uporabljaš 1280x1024@85 ali pa 1024x786@120.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Jst ()
64202 ::
No ja, pac zberes "monitor" (ali znamko, ali generic CRT/LCD XxY@Hz)... Ce hoces pa lahko v advanced napises na roke max vrednosti. Jaz bi to mogoce nardil bolj butasto, samo mislim da je vseeno cist okay. Dalec od kake izjemne kompliciranosti, kvecjemu celo boljse od (surovih) winsev.
I am NaN, I am a free man!
64202 ::
> Hja, res je treba sources.list osvežit z neuradnimi repositiryi. Ampak je to problem najti?
Ja, v bistvu je rocno dodajanje sursev malo cesko. Bolje bi bilo, da ti distro zdownloada kolkrtolk preverjen trenuten seznam sursev in potem naklikas taprave. Recimo:
- surs by tapata: you can get additional video codecs here
- surs by untist: ...
- ...
Suse bo baje to imel v naslednji verziji, upam :). Zaenkrat moras copypasteat iz njihove web strani...
Ja, v bistvu je rocno dodajanje sursev malo cesko. Bolje bi bilo, da ti distro zdownloada kolkrtolk preverjen trenuten seznam sursev in potem naklikas taprave. Recimo:
- surs by tapata: you can get additional video codecs here
- surs by untist: ...
- ...
Suse bo baje to imel v naslednji verziji, upam :). Zaenkrat moras copypasteat iz njihove web strani...
I am NaN, I am a free man!
Jst ::
Nekdo je omenil, da mu USB kljucki ne delajo.
Meni, ko vtaknem kljucek v USB me takoj vpraša, če mi ga odpre z file browserjem. Pravtako za fotoaparate. Prav tako imam usb bluetooth dongle in se mi takoj v trayu zraven ure pojavi modra "B" ikona in lahko prenašam podatke iz telefona ter v telefon.
Razen Firewire. Tukaj moraš pa malo prebrati dokumentacije, da lahko iz digitalne kamere dobiš filme posnete na miniDV (al katere so že) kaseti. No, to moraš storiti tudi v windowsih.
En velik minus ima linux pri printanju. cupsd je prava znanost, ki včasih odpove poslušnost, pa čeprav recimo dva tedna printaš čisto normalno. Je pa OpenSuse10 prva distribucija, ki mi je, tako kot v windowsih, takoj zaznala moj prastari HP720C in brez kakršnihkoli nastavitev tudi tiskalo čisto normalno.
Meni, ko vtaknem kljucek v USB me takoj vpraša, če mi ga odpre z file browserjem. Pravtako za fotoaparate. Prav tako imam usb bluetooth dongle in se mi takoj v trayu zraven ure pojavi modra "B" ikona in lahko prenašam podatke iz telefona ter v telefon.
Razen Firewire. Tukaj moraš pa malo prebrati dokumentacije, da lahko iz digitalne kamere dobiš filme posnete na miniDV (al katere so že) kaseti. No, to moraš storiti tudi v windowsih.
En velik minus ima linux pri printanju. cupsd je prava znanost, ki včasih odpove poslušnost, pa čeprav recimo dva tedna printaš čisto normalno. Je pa OpenSuse10 prva distribucija, ki mi je, tako kot v windowsih, takoj zaznala moj prastari HP720C in brez kakršnihkoli nastavitev tudi tiskalo čisto normalno.
Jst ::
64202:
> Zaenkrat moras copypasteat iz njihove web strani..
A imajo kje listo? A mi daš link? Jaz sem vse našel preko googla, kateri mi pa nikoli ni ponudil linka (vsaj ne na prvi strani (na googlu imam nastavljeno, da mi prikaže 50 zadetkov na stran)).
> Zaenkrat moras copypasteat iz njihove web strani..
A imajo kje listo? A mi daš link? Jaz sem vse našel preko googla, kateri mi pa nikoli ni ponudil linka (vsaj ne na prvi strani (na googlu imam nastavljeno, da mi prikaže 50 zadetkov na stran)).
BendeR ::
Hja, res je treba sources.list osvežit z neuradnimi repositiryi. Ampak je to problem najti?
Ni problem najti, ampak vedeti, zakaj hudiča zadeva ne deluje. ;)
64202 ::
> A imajo kje listo? A mi daš link? Jaz sem vse našel preko googla, kateri mi pa nikoli ni ponudil linka (vsaj ne na prvi strani (na googlu imam nastavljeno, da mi prikaže 50 zadetkov na stran)).
Bom ti povedal raje pot, da bos vedel :). Ja, beden juzabiliti ma opensuse pejdz... pa tut suse.com je beden, cist prevec corporate
.
opensuse.org -> downloads -> (zdaj poglej vrstico na vrhu ekrana) Package Repositories -> Other Repositories -> Additional YaST Package Repositories
Bom ti povedal raje pot, da bos vedel :). Ja, beden juzabiliti ma opensuse pejdz... pa tut suse.com je beden, cist prevec corporate
.opensuse.org -> downloads -> (zdaj poglej vrstico na vrhu ekrana) Package Repositories -> Other Repositories -> Additional YaST Package Repositories
I am NaN, I am a free man!
Jst ::
Thanks A Lot FACA!
btw: o osveževanju: v win imam na 1280x1024@85 v linuxu pa 89Hz/94Hz. Vsaj tako pravi monitor ob spremembi resolucije.
btw: o osveževanju: v win imam na 1280x1024@85 v linuxu pa 89Hz/94Hz. Vsaj tako pravi monitor ob spremembi resolucije.
poweroff ::
OK, mogoče sem butast, ampak a je problem klikniti, da se ti odpre konzola in vpisati.
sudo gedit /etc/apt/sources.list
copy - paste - save
sudo apt-get update
sudo apt-get install ime_paketa
Manj zahtevno se mi zdi kot iskanje po P2P, kraja (=download) in inštalacija.
sudo gedit /etc/apt/sources.list
copy - paste - save
sudo apt-get update
sudo apt-get install ime_paketa
Manj zahtevno se mi zdi kot iskanje po P2P, kraja (=download) in inštalacija.
sudo poweroff
BendeR ::
OK, mogoče sem butast, ampak a je problem klikniti, da se ti odpre konzola in vpisati.
Nisma se razumela. Kak naj navadni uporabnik ve, da je problem v sources.list? On sploh ve ne, kaj to je oz. da to sploh obstaja.
... in pol ti prideš in rečeš : "a je problem klikniti, da se ti odpre konzola in vpisati.
sudo gedit /etc/apt/sources.list".
To bi moglo bit že po defaultu porihtano oz. bi se moglo (kot v mandrivi) odpret kako startup okno ob prvem zagonu, ki bi ga na zadevo opozorilo.
64202 ::
> OK, mogoče sem butast, ampak a je problem klikniti, da se ti odpre konzola in vpisati.
Mozen problem pri tekst conf. fajlih je, da nimajo (vizualne) strukture kot GUI dialogi, in winsev/macov navajeni uporabniki se ziher pocutjo nelagodno.
Pa P2P je tudi bolj advanced uporaba po moje, kot pa to, da si das kodeke na racunalnik, da sploh lahko vidis embedan video, ki je na vsakem tretjem pejdzu*.
* ja vem, pretiravam
Mozen problem pri tekst conf. fajlih je, da nimajo (vizualne) strukture kot GUI dialogi, in winsev/macov navajeni uporabniki se ziher pocutjo nelagodno.
Pa P2P je tudi bolj advanced uporaba po moje, kot pa to, da si das kodeke na racunalnik, da sploh lahko vidis embedan video, ki je na vsakem tretjem pejdzu*.
* ja vem, pretiravam
I am NaN, I am a free man!
radems ::
Saj stvari grejo na bolje vendar ali bo moral povprečni uporabnik vedno na kakšen forum da bo lahko kaj sam porihtal ?
Saj Help je v 90% vredu vendar je tistih 10% k ti zagreni življenje da bi kišto kdaj najraje vrgel skozi okno!
In to se dogaja tudi mačkom ne samo začetnikom,
preveč je distribucij in razdrobljenosti.
S tem je tudi znanje razdrobljeno in dobre strani ene distribucije ne moreš kdaj uporabiti na drugi.
No seveda bo to vedno ostalo, tudi pri bolj odraslih OS je to problem.
Saj Help je v 90% vredu vendar je tistih 10% k ti zagreni življenje da bi kišto kdaj najraje vrgel skozi okno!
In to se dogaja tudi mačkom ne samo začetnikom,
preveč je distribucij in razdrobljenosti.
S tem je tudi znanje razdrobljeno in dobre strani ene distribucije ne moreš kdaj uporabiti na drugi.
No seveda bo to vedno ostalo, tudi pri bolj odraslih OS je to problem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: radems ()
BendeR ::
Aja, pri ubuntu bi bil fajn kak čarovnik za vspostavitev internetne povezave - pppoeconfig počasi najeda.
64202 ::
> preveč je distribucij in razdrobljenosti.
> S tem je tudi znanje razdrobljeno in dobre strani ene distribucije ne moreš kdaj uporabiti na drugi.
Ce pogledas situacijo na dolgi rok in udaris limito preko dogodkov, se vidi, da dobre lastnosti slej ko prej migrirajo v ostale distribucije oziroma v "upstream" projekte. Tiste distribucije, ki zanemarijo pomembne lastnosti, ostanejo zadaj. Recimo moj osebni obcutek je, da je redhat izgubil ogromno "linux desktop trga" na racun suseja in ostalih...
Tezave pa je, dokler ne bo vsaj vecina distrotov imela nek osnoven nivo, bo za novega uporabnika tezavno izbrati pravo in zgubljati zivce s preizkusanjem...
> S tem je tudi znanje razdrobljeno in dobre strani ene distribucije ne moreš kdaj uporabiti na drugi.
Ce pogledas situacijo na dolgi rok in udaris limito preko dogodkov, se vidi, da dobre lastnosti slej ko prej migrirajo v ostale distribucije oziroma v "upstream" projekte. Tiste distribucije, ki zanemarijo pomembne lastnosti, ostanejo zadaj. Recimo moj osebni obcutek je, da je redhat izgubil ogromno "linux desktop trga" na racun suseja in ostalih...
Tezave pa je, dokler ne bo vsaj vecina distrotov imela nek osnoven nivo, bo za novega uporabnika tezavno izbrati pravo in zgubljati zivce s preizkusanjem...
I am NaN, I am a free man!
Daedalus ::
Saj stvari grejo na bolje vendar ali bo moral povprečni uporabnik vedno na kakšen forum da bo lahko kaj sam porihtal ?
Povprečni uporabnik tud v winzih ne zna poštimat mnogo stvari...
Povprečni uporabnik tud v winzih ne zna poštimat mnogo stvari...
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
poweroff ::
Spet - kdo je mojemu kolegu povedal da rabi namestit nek P2P program, kje ga najde in kako v njem poišče Nero ter MS office? MS mu tega ni nikjer publiciral.
Ampak kolega je imel interes - in se je znašel hitreje, kot bi se znašel jaz sam.
Ampak kolega je imel interes - in se je znašel hitreje, kot bi se znašel jaz sam.
sudo poweroff
Jst ::
> Ce pogledas situacijo na dolgi rok in udaris limito preko dogodkov, se vidi, da dobre lastnosti slej ko prej migrirajo v ostale distribucije oziroma v "upstream" projekte.
Res, ko je novell kupil suse je yast izdal pod gpl licenco. In to bi res lahko uporabljala vsaka distribucija in vsak distributer bi lahko kaj izboljšal. Yast je click-based control center vsega v linuxu. VSEGA! AMEN!
Res, ko je novell kupil suse je yast izdal pod gpl licenco. In to bi res lahko uporabljala vsaka distribucija in vsak distributer bi lahko kaj izboljšal. Yast je click-based control center vsega v linuxu. VSEGA! AMEN!
Roadkill ::
Meni pa YAST smrdi. Resnično slabo se mi zdi zasnovan.
Vsi so ga tako hvalili, da sem zaradi njega sprobal SuSE, pa sem bil tako razočaran....
Vsi so ga tako hvalili, da sem zaradi njega sprobal SuSE, pa sem bil tako razočaran....
Ü
radems ::
Povprečni uporabnik tud v winzih ne zna poštimat mnogo stvari...
To je res vendar vsak ima soseda da to napravi namesto njega in
orodja katera so mu na voljo v winzih so dosti boj enostavna da se dokoplje do rešitev.
Potem je še WWW kjer je razmerje uporabne pomoči vedno v prid Winzom.
Že dosti bi pripomogla združitev KDE in GNOME namizja in integracija pomočnika kot je Yast v večino distribucij.
To je res vendar vsak ima soseda da to napravi namesto njega in
orodja katera so mu na voljo v winzih so dosti boj enostavna da se dokoplje do rešitev.
Potem je še WWW kjer je razmerje uporabne pomoči vedno v prid Winzom.
Že dosti bi pripomogla združitev KDE in GNOME namizja in integracija pomočnika kot je Yast v večino distribucij.
64202 ::
Yast ima najvec funkcionalnosti, to je zihr. Samo implementiran je pa ocitno grozno (pocasn bloat na precej mestih* ugh), pa bolje bi bilo, da bi direkt popravljal conf. fajle, kot pa da ima svoje. Tko da upam, da ga bojo distroti skopiral po ideji, ne po implementaciji.
roadkill: * je pa iz verzije v verzijo hitrejsi, mogoce moras samo se enkrat scekirat, pa ti bo kul
roadkill: * je pa iz verzije v verzijo hitrejsi, mogoce moras samo se enkrat scekirat, pa ti bo kul
I am NaN, I am a free man!
kriko1 ::
Glejte no: združitev kde / gnome, in integracija yast-a v vse distro. Kam to pelje? Zunaj je toliko distro zaradi tega da si uporabnik izbere tako konfiguracijo ki mu najbolj leže in ne leže vsakemu yast, kde, gnome.
Roadkill ::
64202: Dvomim, da se je kaj zelo spremenil, ker sem ga prvič sprobal pri verziji 9.3. :)
Vem da si ti precej SuSE freaka, ampak meni bolj sede Slack, pa čeprav moraš bit mazohist, da ga skonfiguriraš. :)
Vem da si ti precej SuSE freaka, ampak meni bolj sede Slack, pa čeprav moraš bit mazohist, da ga skonfiguriraš. :)
Ü
radems ::
Glejte no: združitev kde / gnome, in integracija yast-a v vse distro. Kam to pelje? Zunaj je toliko distro zaradi tega da si uporabnik izbere tako konfiguracijo ki mu najbolj leže in ne leže vsakemu yast, kde, gnome.
Saj to je to!
Potem je nadaljna debata nesmiselna v tem duhu,
med drugim taka mentaliteta zavira zavzetje namizja !
Če bi šla vsaka noga po svoje bi teško prišli naprej.
Torej se lahko sprijaznimo, da bo ostal Linux še nekaj časa le
tisto kar je sedaj in nič več.
Na koncu zakaj sedaj vsi linuxi več ali manj uporabljajo isti kernel?
Verjetno bi bilo bolje da bi tudi ta razvoj razcepili in tako
še olajšali M$-ov pohod.
Saj to je to!
Potem je nadaljna debata nesmiselna v tem duhu,
med drugim taka mentaliteta zavira zavzetje namizja !
Če bi šla vsaka noga po svoje bi teško prišli naprej.
Torej se lahko sprijaznimo, da bo ostal Linux še nekaj časa le
tisto kar je sedaj in nič več.
Na koncu zakaj sedaj vsi linuxi več ali manj uporabljajo isti kernel?
Verjetno bi bilo bolje da bi tudi ta razvoj razcepili in tako
še olajšali M$-ov pohod.
64202 ::
roadkill: mam slack server doma :)
(+ eno morje debian serverjev pod kontrolo)
(+ eno morje debian serverjev pod kontrolo)
I am NaN, I am a free man!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 64202 ()
Jst ::
Yast v opensuse10 se mi ne zdi kaj izboljšan kot v 9.3. Ampak meni ob kliku odpre v trenutku.
A komu yast dela počasi?
Je pa res, da če sam kaj na roke spreminjaš, se to yastu ne dopade najbolj in odpove poslušnost pri tistem spremenjenem delu.
A komu yast dela počasi?
Je pa res, da če sam kaj na roke spreminjaš, se to yastu ne dopade najbolj in odpove poslušnost pri tistem spremenjenem delu.
64202 ::
> A komu yast dela počasi?
Ja tist running SuSEconfig.abc/xyz/iop/... krep na koncu, ki je itak v 99% primerov nepotreben, je kr motec.
Ja tist running SuSEconfig.abc/xyz/iop/... krep na koncu, ki je itak v 99% primerov nepotreben, je kr motec.
I am NaN, I am a free man!
Matev ::
dokler se boste linuxovci med sabo kregal in imel eni druge za tepce
toliko časa bom jaz ponosen da linuksa ne uporabljam in da sem običajen uporabnik računalnika
toliko časa bom jaz ponosen da linuksa ne uporabljam in da sem običajen uporabnik računalnika
OwcA ::
Je to primerno mesto, da prilepim Orlyeve replike, kjer zmerja ljudi, ki trdijo, da so Windows 2000 boljši ali vsaj enaki XP? 
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Matev ::
men so najboljši uporabniki tisti ki sploh ne vejo ker sistem imajo
in rečejo ja računalnik mam - a ker OS ?
ja word mam
ti so še najbolj neobremenjeni z temi forami o programski pripadnosti
in rečejo ja računalnik mam - a ker OS ?
ja word mam
ti so še najbolj neobremenjeni z temi forami o programski pripadnosti
klemen22 ::
In s tem se lahko samookličemo za poznavalce na področju operacijskih sistemov.
Če goniš le en operacijski sistem se ne moreš oklicati za poznavalca: beri samo linux ali samo windows true?
Motiti se je človeško, odpuščati pa božje. Torej ti odpuščam ;)
Jst ::
> Ja tist running SuSEconfig.abc/xyz/iop/... krep na koncu, ki je itak v 99% primerov nepotreben, je kr motec.
Ja, če dela tako kot predvidevam, da pobije in na novo postavi, zakaj potem ne gleda recimo razlike crc... Kjer je različen, ta proces ubiješ, drugih pač ne. To imajo res čudno zastavljeno.
Ja, če dela tako kot predvidevam, da pobije in na novo postavi, zakaj potem ne gleda recimo razlike crc... Kjer je različen, ta proces ubiješ, drugih pač ne. To imajo res čudno zastavljeno.
klemen22 ::
Torej Ti, Persona Rudis, ne bereš vseh mojih postov.
Vav ker post.
Motiti se je človeško, odpuščati pa božje. Torej ti odpuščam ;)
kopernik ::
Zakaj bi pa Linux moral zavzeti desktop ? Meni je bolj pomebno to, da lahko izbiraš OS in se s svojo izbiro NE omejiš. Linux je temu že zelo blizu - z nekaj očitnimi izjemami, kot npr. igre.
Ampak, tudi če bi se eventuelno zgodilo, da bi Linux začel fajn najedati Microsoftovo dominacijo, to še ne bi pomenilo kar konec Microsofta. Nenazadnje lahko začnejo svoj OS talati zastonj in s tem tudi cenovno konkurirajo Linuxu. To se bo po mojem mnenju enkrat tudi zgodilo, ne glede na moč Linuxa, IMHO.
Ampak, tudi če bi se eventuelno zgodilo, da bi Linux začel fajn najedati Microsoftovo dominacijo, to še ne bi pomenilo kar konec Microsofta. Nenazadnje lahko začnejo svoj OS talati zastonj in s tem tudi cenovno konkurirajo Linuxu. To se bo po mojem mnenju enkrat tudi zgodilo, ne glede na moč Linuxa, IMHO.
BigWhale ::
Povprecen uporabnik NE zna instalirat Windows.
Tisti, ki jih zna, ni vec povprecen uporabnik. Je ravno toliko nad povprecjem, da zna Win instalirat, to je pa tudi vse kar zna. Taki uporabniki so pa samo za skloftat, ker se potem delajo pametne. User je user. Jaz si tud po avtu ne prckarim in potem pri zastopniku jokam, da majo tak user unfriendly avto, da ne morem sam kompresije nastavljat. ;>
Tisti, ki jih zna, ni vec povprecen uporabnik. Je ravno toliko nad povprecjem, da zna Win instalirat, to je pa tudi vse kar zna. Taki uporabniki so pa samo za skloftat, ker se potem delajo pametne. User je user. Jaz si tud po avtu ne prckarim in potem pri zastopniku jokam, da majo tak user unfriendly avto, da ne morem sam kompresije nastavljat. ;>
Jst ::
BW: se ne strinjam s teboj. Zame je povprečen uporabnik tisti, ki bere, kaj mu na zaslonu ter navodilih piše. In takšen si zna inštalirati oziroma se pričakuje, da bo znal opraviti inštalacijo friendly OSa.
Friendly OS: Windows, Ubuntu, Suse, Mandriva...
Primer Unfriendly OSa je pa recimo Gentoo. Pa čeprav, če dosledno slediš navodilom ter je v tebi nekaj raziskovalne žilice, potem boš dosegel tudi to. Hkrati pa se ne kvalificiraš več za povprečnega. Ker par dni emerganja...hm...no ni glih friendly.
Friendly OS: Windows, Ubuntu, Suse, Mandriva...
Primer Unfriendly OSa je pa recimo Gentoo. Pa čeprav, če dosledno slediš navodilom ter je v tebi nekaj raziskovalne žilice, potem boš dosegel tudi to. Hkrati pa se ne kvalificiraš več za povprečnega. Ker par dni emerganja...hm...no ni glih friendly.
zee ::
ni nujno, da je ravno par dni emerganja. Po novem je itak na voljo samo stage3 verzija, kar pomeni, da traja celotna inštalacija cca 1 uro. Ako pa potem znova preveš celoten sistem z nastavitvami, ki so prilagojene tvoji mašini, pa zna zadeva dejansko trajat par dni
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
podbevna ::
Debata v tej temi jasno kaže, zakaj Linux še dolgo ne bo zavzel namizja.
Vzvišeno pametovanje v stilu: "Ali je težko odpreti konzolo in vnesti ( vstavi veliko laiku nerazumljivih komand)" lepo pokaže bistvo problema. Ja, je težko. Meni je. (P.S. nekateri računalničarji ste večji arogantni ***detki kot zdravniki in pravniki)
Pri tem je čisto vseeno koliko dolgo sem porabil za osvajanje Winowsov v otroških letih, kako so me preko "piratskih verzij" dobili za svojega poslovnega uporabnika ali kako zapleteni so programi P2P.
Dolgo tega sem poskusil nek baje zelo user friendly Linux (sploh ne vem več kateri), sem dva tedna jebal z njim, pa še vedno mi pol stavri ni delalo. Nato sem šel kupit XP-je. Je moj čas predrag... Sicer ne vem zakaj - Ali je tako težko izvesti leveraged MBO?
Vzvišeno pametovanje v stilu: "Ali je težko odpreti konzolo in vnesti ( vstavi veliko laiku nerazumljivih komand)" lepo pokaže bistvo problema. Ja, je težko. Meni je. (P.S. nekateri računalničarji ste večji arogantni ***detki kot zdravniki in pravniki)
Pri tem je čisto vseeno koliko dolgo sem porabil za osvajanje Winowsov v otroških letih, kako so me preko "piratskih verzij" dobili za svojega poslovnega uporabnika ali kako zapleteni so programi P2P.
Dolgo tega sem poskusil nek baje zelo user friendly Linux (sploh ne vem več kateri), sem dva tedna jebal z njim, pa še vedno mi pol stavri ni delalo. Nato sem šel kupit XP-je. Je moj čas predrag... Sicer ne vem zakaj - Ali je tako težko izvesti leveraged MBO?
Poldi112 ::
Povprecni uporabnik vsekakor ne bere kaj mu piše na ekranu. Povprečni uporabnik zna prižgati pc, se logirati in klikniti na ikonco Word, excell in Outlook. Ce zna zagnati winamp je že nadpovprečen.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Išče se informacija o nepodprti strojni opremi za Linux (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 7469 (7469) | Matevžk |
| » | Dell naj bi izbral Ubuntu (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 10456 (8908) | MrStein |
| » | Opera 8 Beta je tuOddelek: Novice / Brskalniki | 2505 (2492) | Tic |
| » | PCLinuxOS 8Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 2931 (2931) | Matev |
| » | UserLinux izdal prvo javno različicoOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 1950 (1950) | Yohan del Sud |