Slo-Tech - Bralci naše strani dobro poznajo hitre WD-jeve diske iz serije Raptor. Kljub hitrosti, še posebej večjega brata (74GB), smo vedno pogrešali večje kapacitete, saj so danes diski velikosti 160 GB nekaj najbolj običajnega pod soncem.
To se utegne spremeniti. Na iskalcu cenGeizhals lahko zasledimo ponudbo za novega Raptor-ja, velikosti 150 GB. Dostopni čas diska je 4.5 ms, podpira tehnologijo NCQ, uporablja SATA II vmesnik, predpomnilnik je povečan na 16 MB, 10.000 obratov na minuto seveda ostaja. Vse našteto naj bi pripomoglo k naslovu najhitrejšega trdega diska s SATA vmesnikom. Cene se zaenkrat gibljejo okrog 320 Evrov.
Če je vaša denarnica dovolj globoka, je ta disk izvrstno uporabljati kot sistemsko enoto in prostor za shranjevanje občutljivih podatkov (proizvajalec nudi pet let garancije). Za neskončno požrešne multimedijske vsebine pa si je bolje omisliti dodaten, vsaj 250 GB kamion, ki se obrne samo 7200-krat v minuti in stane trikrat manj.
Kakšni neumni komentarji ... Fora je samo, da ti ni potrebno več siliti SCSI v strežnike, ker so tako zelo predragi in premajhni ... Drugače pa še vedno 15k SCSI diski kraljujejo :). Pa za vse ki morda ne veste, te diski so namenjeni PREDVSEM podatkovnim zbirkam, kjer mora strežnik čim hitreje dostopati do majhnih podatkov na različnih delih diska.
Ma mislim da je že 36 g za winse vrh glave.Imam dva v raidu0 in se mi zdi da je to najboljša izbira za "poceni" in hitro. Res da je najpčasnejši od Raptorjev, je pa tudi najmanjša cena.V raidu0 pa je hitrejši od 74g. So pa vredni svojga dnarja, ker 5 letno garancijo ti noben drugi ne da, razen scsi.
Zaradi večje gostote zapisa, je tudi hitrost nekoliko večja. Za p2p je raid z navadnimi 7200 diski dovolj, da prenosi ne upočasnjujejo računalnika. 5 let garancije tudi ne pomeni, da so bolj na varnem, kot na ostalih diskih. Varnost je v raidu ali backupih.
Edit: to je cena za strežniški model. Torej bo gajmerska verzija nekoliko cenejša
Motiti se je človeško.
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/
Če ni teh 8MB pri Avteri samo napaka? Meni se že zdi tako. In kje hudiča so naračunali ceno 86.640 SIT To znese 361 € V Nemčiji ga pa prodajajo za 319 € Še bolj nore cene imamo pri nas pa za 74GB model 54 jurjev Čeprav ga povsod prodajajo točno za polovično ceno 150GB modela. Moral bi bili okoli 160 € ali pod 39k SIT
Seveda gre to na vsako SATA plato, saj je čisto navaden disk, samo, da se vrti hitreje. od 10.000 obratov ne gre pričakovati neke tišine. Med 30 in 40 dB, kar vsekakor ni ravno tiho. Tiho je zame največ do 25 dB
V bistvu bi se dalo ta model uporabljati kot pospešeni 74Gb model. pač izkoristiš samo pol kapacitete diska, na zunanji polovici in dosežeš bistveno višjo minimalno hitrost in nižje dostopne čase. Ne linearno nižje, verjetno pa kljub vsemu kar nekaj...
Kakšnih benchmarkov še nisem našel. Tistih "najmanj 85MB/s" je bolj špekuriranje oz. pričakovanje.
Za primerjavo: Moj SATA Hitachi 250GB bere povprečno z 50MB/s Moj SATA Maxtor 120GB bere povprečno z 55MB/s, ima pa večji dostopni čas kot Hitachi (in ob branju je hudo glasen)
Moji WDji (2000JB) gredo od nekje 37-58 Mb/s (notranja proti zunanji stezi).
Če bi se torej omejil na zunjanje cilindre, bi ostal v rangu cca 48-58Mb/s ali celo več. Za polovico kapacitete bi uporabljal manj kot polovico cilindrov, saj nosijo zunanji več sektorjev od notranjih....
Ja verjetno res, če bi naredil eno particijo samo na zunanji strani diska. Samo zakaj bi kupoval tako drag disk in ga potem uporabljal samo polovico Najbolje bi bilo imeti dva taka v RAID 0 polju Tako bi imel 300GB divje hitrega diska. In seveda prazno denarnico
Tule je testiran 74GB model. Pa kolk jaz vem in tud tu tako piše, je disk na začetku hitrejši, ker so sektorji bolj skupaj /edit (Če si jaz to prav razlagam)/ ... Pa niso tak glasni zaradi vrtenja ti diski. 1dB na mislim da 22mm je več, kot hitachi 250GB. Edino glave mogoče, sam tud to kok sem jaz mel priložnost slišat ni ne vem kaj...
Samo zakaj bi kupoval tako drag disk in ga potem uporabljal samo polovico
Zato, ker so še hitrejši diski prav astronomsko dragi.
Glej to malo z druge strani. Soliden WD na 7200 obratov ima linearen prenos cca od 30-60 Mb/s, kapaciteto 200Gb, srednji čass dostopa recimo 9ms in stane recimo 20 kSIT.
Vzameš 4 take diske, jih povežeš v RAID-1 in izkoristiš samo pol kapacitete. Dobiš 100Gb, hitrosti linearnega branja od 200-240MB/s, srednji čas dostopa verjetno tam nekje 5-6 Ms za velike datoteke in mogoče 2-3 ms, ko gre za kupe malih. Hitrost pisanja bo še vedno majhna, jasno.
ALi pa jih povežeš v RAID-6 (6 diskov) in izkoristiš samo zunanje cilindre. Dobiš 4x100Gb=400Gb, podobne hitrosti linearnega branja kot prej in podobne čase dostopa, vendar tokrat z bistveno hitrejšim pisanjem (recimo tam vsaj 100Mb/s) pa še bistveno večjo zanesljivost- crkneta ti lahko katerakoli dva diska od šestih.
Seveda, za to rabiš pošteno HW RAID kartico.
Kolki bo dal za en disk z vsaj približno podobnimi lastnostmi ?
Pa kolk jaz vem in tud tu tako piše, je disk na začetku hitrejši, ker so sektorji bolj skupaj /edit (Če si jaz to prav razlagam)/
NArobe si razlagaš. Sektorji so enako dolgi, le obseg zunanjih cilindrov je cca 2x večji od obsega notranjih, zato je na njih toliko več sektorjev.
Ker se disk vedno enako hitro vrti, ne glede na to, kej je glava, pomeni,d agre na zunanjjih cilindrih bistveno več sektorjev pod glavo,kot na notranjih, kar pomeni tudi večjo hitrost prenosa...
Sektorji so enako dolgi, le obseg zunanjih cilindrov je cca 2x večji od obsega notranjih, zato je na njih toliko več sektorjev.
Tole pa ni vredu razloženo. Jaz tudi mislim (vem ), da so sektorji različno dolgi glede na pozicijo na disku. Bom poskusil razložiti, kaj so sektorji in kaj so cilindri Gremo od začetka. Meni je znano takole:
En Hard disk ima notri več diskov. Vsak disk ima spodnjo in zgornjo stran. Torej, če je pet plošč imamo 10 površin za pisanje. Te poršine so v koncentričnih krogih razdeljene na "tracks" (pojma nimam kako je to po slovensko) Vsak "track" pa je razdeljen na sektorje. Vsak sektor vsebuje informacijo o sebi, ki se imenuje "ID Field" (no to ni več važno ) Če si zamisliš pico, ki je razrezana na koščke, so v sredini koščki čisto ozki na zunanji strani pa precej široki. In tako je tudi z sektorji. Fizična dolžina sektorjev je na notranji strani bistveno krajša kot na zunanji strani diska. Število sektorjev na en "track" pa mora biti na celotni particiji povsem enako. Koliko je sektorjev na track se lahko določi ob formatiranju.
Vsak sektor, vsak track in vsaka površina ima svojo številko, ki se začne z 0 in to na zunaji strani diska in številke naraščajo proti notranjosti diska.
Šele sedaj pridemo do cilindrov. En cilinder sestavljajo vsi track-ovi, ki so en pod drugim na vseh površinah. Primer, če imamo 5 diskovnih plošč v disku Track 0 na površini 0, Track 0 na površini 1, Track 0 na površini 2, ... do Track 0 na površini 10 sestavljajo skupaj Cilinder 0.
Torej so sektorji tisti, ki so na začetku diska (zunanja stran) daljši, kot na notranji strani diska.
Kot zanimivost naj še omenim, da sektorji znotraj enega track-a ne gredo po vrsti 0,1,2,3,4,5... Ker bi v tem primeru, da je recimo glava ravno na sektorju 2 in bi nato morali prebrati podatek na sektorju 1, morali čakati cel krog, da pride pravi sektor na vrsto. Zato gredo sektorji takole (primer za 18 sektorjev na track): 0,6,12,1,7,13,2,8,14,3,9,15,4,10,16,5,11,17. Tako se precej pridobi na hitrosti. Se pa sproti še vsi naslednji sektorj, ki so ravno na razpolago pa jih ne rabimo, zapisujejo v "cache" diska, da so lahko v primeru, da bi jih slučajno rabili na razpolago. Ta "cache" je tistih 8MB ali 16MB, ki je vedno naveden v specifikacijh diska.
Hitrost je pa večja na začetku diska, ker se enostavno površina diska pod glavo premika hitreje kot na notranji strani diska. Disk pa ima stalno enako hitrost. To je enostavno fizika. Mislim, da se efekt imenuje "obodna hitrost" oz. "krožilna hitrost"
OK, dost sem nakladal Če sem kje kaj zabluzil, naj ne kdo popravi.
Če si zamisliš pico, ki je razrezana na koščke, so v sredini koščki čisto ozki na zunanji strani pa precej široki. In tako je tudi z sektorji. Fizična dolžina sektorjev je na notranji strani bistveno krajša kot na zunanji strani diska. Število sektorjev na en "track" pa mora biti na celotni particiji povsem enako. Koliko je sektorjev na track se lahko določi ob formatiranju.
Tako je na flopiju, ne pa na hard disku. Pri flopiju se nihče ni matral s komplikacijami,d a bi iz ubogih 1.44M potegnil kaj več, pri hard disku pa se to že splača.
Flopi (no, standarden PC floppy, pri starih MAC-ih je bilo to mogoče drugače) ima konstantno število sektorjev na track-18. Ne glede na to, da je recimo track 00 praktično dvakrat daljši od tracka 79.
Tudi prastari hard diski so imeli podobno ureditev ( v časih 20-40 Mb MFM in RLL diskov, za katere si rabil posebne kartice, pa mislim da tudi za prve IDE modele)
Potem pa se je začela dirka za megabyti in gigabytei in proizvajalci si niso mogli več privoščiti "pizza razporeda". če bi si ga, bi bili bitki maximalno na gosto na zadnjem tracku, na prvem pa bi bili dvakret večji kot bi bilo potrebno.
Tak disk bi imel bistveno nižjo kapaciteto kot sicer. Zato raje držijo dolžino sektorja konstantno ins preminjajo število sektorjev. Zapisi so na magnetnem materialu vedno v max. gostoti ki jo še porenese material, kapaciteta in hitrost prenosa pa sta tako največja.
No, to je teoretičen model- V praksi imajo diski nekaj zon in znotraj vsake konstantno število sektorjev. Koliko je teh con, to je najbrž odvisno od modela in proizvajalca. Matematično gledano bi bilo optimalno imeti toliko con, da je vsak track zapolnjen kar maximalno in na njem ni placa niti za en cel dodatni sektor, v praksi pa verjetno večje število con lahko zakomplicira stvari za elektroniko- ne vem.
Tako je bilo par generacij nazaj. Mogoče pa imajo moderni diski res že za vsaak extra sektor svojo zono.
V glavnem, na modernih HDDjih dejanjsko število sektorjev na track NI konstantno...
Hitrost je pa večja na začetku diska, ker se enostavno površina diska pod glavo premika hitreje kot na notranji strani diska. Disk pa ima stalno enako hitrost. To je enostavno fizika. Mislim, da se efekt imenuje "obodna hitrost" oz. "krožilna hitrost"
Če je število sektorjev na track kontantno in se disk vedno enako hitro vrti, potem bi bila hitrost prenosa vedno enaka, se ti ne zdi ?
Če imaš vedno recimo 10 sektorjev na track in se disk vrti recimo s 100 obrati v sekundi, potem vedno lahko prebereš 1.000 sektorjev, ne glede na to, kje je glava.
Kako si potem razlagaš različne hitrosti prenosa ? Z različnim številom bitov v sektorju ? Ampak ta je standardiziran (de facto) in mora biti vedno 512 Byteov ! Disk bi tudi zelo težko sleparil in imel interno različno dolge sektorje, userju pa kazal uniformno dolžino 512 byteov. To pa zaradi tega, ker je iz praktičnih razlogov vedno treba vpisati vsak fizični sektor DO KONCA. Se pravi, pred vpisom sektorja se mora elektronika dobro sinhronizirati s krožnikom, na katerega mora v pravih nekaj deset ns začeti z vpisom sinhronizacijskih markerjev, nato sledijo podatki, nato različne kontrolne vsote in ECC in spet markerji. Vsak sektor, ki se ga lot, mora elektronika obdelati v celoti. Rezanje sektorjev bi prineslo bistven slowdown...
Po drugi strani pa, če bi imel tri diske v RAID-1, bi si mogoče lahko privoščil izklop vrite verify opcije na disku in tako bistveno pospešil tudi write...
Jaz bi rad videl en benchmark takega RAID 0 polja z diskoma formatiranima samo na pol.
Saj ga lahko vidiš povsod. Poglej si grafe hitrosti prenosa in videl boš, da je na X osi "položaj glave", se pravi od 0Mb do konca kapacitete diska.
Graf prereži na pol in to je to. Seveda si lahko omisliš tudi kako drugo točko, npr tam, kjer hitrost strmo pade.
Poseg ti prinaša dva benefita:
- delo na področju, kjer je na tracku več sektorjev, torej višje hitrosti prenosa - omejevanje gibanja glave, ki se sedaj giblje v manjšem razponu, torej je povprečni dostopni čas krajši.
Kaj pa disk, ki ima 2 plošči ? Če ga formatiraš na pol, dobiš samo 1 ploščo (seveda počasnejši na začetku in hitrejši del na koncu), ali dobiš potem 2 hitra (počasna) dela ? Mislim, da ma novi Hitachi 125GB na ploščo. Se pravi, če ga formatiraš na drugo polovico, dobiš počasnejši del druge plošče, ker pač spet nanese na začetek ? Sem preveč zabluzil ?
Sam jaz mam nekak še vedno v spominu, da je na začetku hitrejši in to iz neke razlage v nekem testu, češ da pri 160GB disku z dvema ploščama, ker je pač iz ene ne gre nardit 160GB, potem obe omejijo na 80GB, ravno zaradi tega, ker je na začetku kao večji prenos. Mogo bi malo pobrskat.
Kaj pa disk, ki ima 2 plošči ? Če ga formatiraš na pol, dobiš samo 1 ploščo (seveda počasnejši na začetku in hitrejši del na koncu), ali dobiš potem 2 hitra (počasna) dela ?
Po moje odvisno od diska. Ampak vse karakteristike diskov, ki sem jih doslej videl, kažejo zvezno, padajočo krivuljo, kar pomeni, da glava iszkoristi vse sledi v cilindru, preden gre na naslednjega.
Tudi če ne bi bilo tako, bi še vedno lahko razparceliral stvar tako, da bi ponucal samo "tahitre" steze, vsaj na Linuxu je tako.
Jaffa preberi si malo višje, kjer sem opisal delovanje diska in boš videl, da se cilindri raztezajo, čez vse vgrajene plošče naenkrat. Torej če formatiraš samo pol sta obe plošči sformatirani do polovice.
Večina današnjih diskov ima 3 plošče. Dotični 150GB Raptor pa jih ima celo 4.
Raptor 36GB ima 1 ploščo in 2 glave Raptor 74GB ima 2 plošči in 4 glave To je uradno zapisano v specifikacijah
Raptor 150GB uradnih specifikacij še nima nikjer zapisanih, ampak ker so vse točno podvojili je logično je sklepati, da ima 4 plošče in 8 glav. Jaz mislim, da hitrost 10.000 obratov ne dopušča večjega stiskanja zapisa, ker bi drugače verjetno prihajalo do napak pri branju.
Seveda pa se lahko tudi motim
Ali misliš, da so uspeli za 100% ali več zgostiti zapis? To bi pomenilo da bo Raptor 150GB še enkrat hitrejši od 74 GB modela
Kot zanimivost naj še omenim, da sektorji znotraj enega track-a ne gredo po vrsti 0,1,2,3,4,5... Ker bi v tem primeru, da je recimo glava ravno na sektorju 2 in bi nato morali prebrati podatek na sektorju 1, morali čakati cel krog, da pride pravi sektor na vrsto. Zato gredo sektorji takole (primer za 18 sektorjev na track): 0,6,12,1,7,13,2,8,14,3,9,15,4,10,16,5,11,17. Tako se precej pridobi na hitrosti.
To kar opisuješ je faktor prepletanja (interleave factor), precej pomembna reč pri MFM in RLL diskih. Pri zaporednem branju je najhitrejši faktor 1:1 (sektorji si sledijo 0,1,2,3,4,...), vendar razen najboljših kontrolerjev (beri najdražjih) niso zmogli tega, ker so imeli premalo RAMa za cache (RAM je bil v tistih časih salamensko drag) in niso zmogli pretočiti tolikšne količine podatkov (za današnje čase smešnih 600KB/s).
Zato so s prepletanjem pustili kontrolerju čas, da je lahko sledil disku. Če je bilo nastavljeno hitreje, kot je zmogel kontroler je kontroler tisti sektor zamudil in je moral čakati cel obrat plošče diska, da je spet prebral naslednji sektor. Tako se je mimo glave brez haska odpeljalo 17 (MFM) ali 25 (RLL) sektorjev. Hitrost branja je tako padla za faktor 17 ali 25.
To je pomenilo disk, ki je bil mnogo počasnejši od disketnika.
V primeru prenizke nastavitve pa nisi izkoristil kontrolerja.
Večina kontrolerjev je zmogla faktor 1:3 (kot si opisal), transfer ~200KB/s, nekatri tudi 1:2, transfer ~300KB/s, le redki pa 1:1. Faktor si nastavljal v BIOSu nekaterih kontrolerjev pri formatiranju diska, so pa obstajali tudi DOS programi za ta namen, eden bolj znanih je bil Norton Calibrate, kar je prišlo zelo prav, če si zamenjal kontroler in nisi hotel izgubiti podatkov na disku.
Faktor prepletanja danes ko je ves kontroler s cache RAMom na disku za uporabnika nima več pomena in je določen s strani proizvajalca diska. Nasprotno v času MFM in RLL diskov pa je bilo na vsak način potrebno uglasiti disk in kontroler na najboljše delovanje.
Pri zaporednem branju je najhitrejši faktor 1:1 (sektorji si sledijo 0,1,2,3,4,...), vendar razen najboljših kontrolerjev (beri najdražjih) niso zmogli tega, ker so imeli premalo RAMa za cache (RAM je bil v tistih časih salamensko drag) in niso zmogli pretočiti tolikšne količine podatkov (za današnje čase smešnih 600KB/s)
Niso to nekako uspeli odpraviti s kontrolerjem ki je imel reže za Simm/Edo palčke na katere si lahko obesil 32M rama.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Baje je nekaj takega bilo, videl je nisem, čeprav nisem ziher, če niso bile le neke WD grafične kartice tako izvedene.
imam shranjen en WD FDD&HDD MFM kontroler, ki zmore interleave 1:1, dodajanja ali spreminjanje RAM konfiguracije pa ni možno.
Cena RAMa je bila nekdaj ogromna, še leta 1995 je 1MB RAMa stal nekje 100- 200DEM (koliko bi stal 1GB takrat?!). In zato je tudi na začetku PC ere, tistih slavnih 640KB pri XT računalnikih pomenilo stroškovno precej več kot danes 4GB. Zaradi tega se je sicer slab standard MFM diskov obdržal tako dolgo, ker si imel RAM samo na kontrolerju, na disku pa ne in si tako prihranil drag RAM, ki mora pri IDE diskih biti na vsakem disku. _____________On topic_______________
Ali ni za Raptor diske veljalo, da iskoriščajo samo zunaje polovice pošč in tudi zaradi tega dosegajo tako dobre rezultate ?
Moram pa opozoriti, ne samo WD za Raptor diske, tudi Seagate daje 5 let garancije na svoje IDE diske, ne samo na SCSI. Jasno, praksa v naših trgovinah je zgodba zase.
To znese 361 €
), da so sektorji različno dolgi glede na pozicijo na disku.
