News.com - NASA gosti tekmovanje, na katerem se bo sedem prijavljenih moštev iz ZDA in Kanade pomerilo v izdelavi konceptnega vesoljskega dvigala. Ekipe morajo pripraviti robotizirana dvigala in trak, po katerem se bodo na tekmovanju vzpenjala. Vzpeti se bodo morali 50 metrov visoko in ob tem prenesti nekaj tovora, z minimalno hitrostjo vsaj 1 m/s. Zmagala bo ekipa, ki bo v treh poskusih zbrala največ točk. Le-te se bodo izračunale na podlagi mase prepeljanega tovora in povprečne hitrosti dvigala. Vsekakor bodo rezultati dela ekip zanimivi za nadaljne raziskovanje vesoljskega dvigala, ki bi pomenilo poceni prevoz opreme in ljudi v orbito Zemlje. Več o tekmovanju lahko preberete v izvirni novici.
A ni to ideja Arthurja C. Clarka? Samo da si je on zamišljal 36000 km velik to dvigalo
Pravzaprav je prvi, ki je pomislil, da je 36000 km visoko točka, na katero bi lahko pripeli 'nebeško lojtro' SLOVENEC . To je bil Herman Potočnik - Nordung. Priporočam branje njegovega dela 'Problem vožnje po vesolju', ki je bila učno čtivo za Wernerja von Brauna in Arthurja C. Clarka.
Yup, Arthur C. Clarke, začenši od Odiseje 3001 če se ne motim, ko človeštvo za potrebe lansiranja uporablja orjaška vesoljska dvigala iz diamanta, mogoče pa to le ni tako oddaljeno . Vseeno, želim jim veliko sreče.
To pomoje ni tak težko izvedlivo... najbolš bi blo verjetno naredit en pogon na osnovi magnetov :) prvič za izničenje trenja in drugič za pogon, pri tem bi pospeševal celo pot gor zadnji meter ali 2 bi pa bremzal :)
Matev, glede na to, da morajo "plezalci" imeti lasten pogon in obenem še prenašati tovor - ne bi rekel, da je teh 50 metrov tako trivialen problem. Sicer pa je tudi prvi polet motornega letala trajal bogih 100 metrov - pa poglej, kje smo danes...
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Pa namen tega projekta ni da bi že čez tri leta dobili vesoljsko dvigalo pač pa pokazati in združiti nekaj tehnologij, ki bi naj potem do leta 2020 "pomagale" zgraditi pravo dvigalo.
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
Trenutno ni znanega materiala na Zemlji in vesolju, ki bi zdržal več kot (mislim da) 20 km višine, da se ne bi podrl že pod lastno težo. Tudi recimo nobena gora na Zemlji ne bi mogla bit višja kot tolk, ker bi se že zaradi lastne teže začela ugrezat sama vase. Lahko kakšen fizik bolj točno razloži:) Arthur C. Clark se je pa s to idejo knjigo ukvarjal v knjigi Fountains of Paradise (najbrž še v kateri). Tam so imeli nek zelo tanek, lahek in močan material, ki so ga pridobivali nekje v vesolju z neko hudo nanotehnologijo, če se prav spomnem...slab spomin:) No, ampak vsaj tu pa Arthur ni bil prvi.
Ja, v čem je pol problem? Mi lahko kdo za foro pošlje ubogih 5 metrov te cevke? Se pravi, še zmeraj nimamo materiala, ki bi lahko šel višje od 20 km. Če ga še za par metrov nimamo, najbrž niti centimetrov.
No, sej je zanimivo da ko se hoče nekaj naredit se zmeraj najde način, prej v teoriji seveda. Morda bo res kmalu čas za dvigala. Te rakete niso zelo praktične, drage, niti preveč varne. Pa NASA ali kdo drug kaj bolj resno razmišlja o tem, ali je to samo en tak dan odprtih vrat s pico za študentke?
Ma js mam občutk da so mal preniske cilje postavl. Tole se da dosečt s parimi močnimi elektromotorji, ki imajo na tla spuščen kabl za dovajanje energije. Ti elektromotorji ganjajo propelerje da držijo v zraku sebe in nategnjen kabl. Po njemu pa potem furaš gor pa dol en vozičk s svojim pogonom. Spet omejen le s težo kabla, ki je sposoben prenest zahtevan tok za elektromotor v vozičku in s težo motorja ki fura voziček. Ne vidm problema.
Niti ne vidm kako bomo s tem kej bliže liftom v vesolje. Če bi dal za clj 500m bi bla to čist druga zgodba.
Sicer pa je tudi prvi polet motornega letala trajal bogih 100 metrov - pa poglej, kje smo danes...
Gre se za koncept, zaboga. Ni treba da je kaj prida uporaben, tako kot prvi avion bratov Wright ni bil. Se da pa na tem prikopat do določenih spoznanj in okvirno določit smer nadaljnega raziskovanja. Ne bit tak trdi...
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Koncept je že fino, ampak naj bo v pravi smeri. Naj vsaj recimo prepovejo aerodinamični vzgon, da se bo res delalo v pravi smeri. Kaj ti nuca super rešitev ki dela do 5000m?
Kakšen aerodinamičen vzgon? Climber poganjajo elektromotorji, ki se napajajo iz panela foto-voltnih celic, ki ga osvetljuje 10kW reflektor. Pri pravem dvigalu seveda ne bo reflektor, temveč laser.
Če pa koga zanima kako izgledajo CNT jih lahko poskusi naročit (če mu bodo poslali):
Warped1: vidim, da ti ne gre z dejstvi in predvidevanji. Podobno sem poslušal, da avti še zelo dolgo ne bodo vozili sami od sebe. No in Darpa Challenge je letos pokazal precej drugačno sliko. Medtem ko je lani najboljši avto prevozil komaj 7 kilometrov, so letos štirje prevozili celotno progo (okoli 200 km dolžine). Pa to je samo koncept.
In podobno je zs tem tekmovanjem. Natezna trdnost ogljikovih cevk je okoli 100.000 MPa, kar je slabe stokrat več kot natezna trdnost jekel za prednapenjanje (pa že ta držijo vraga in pol). In sedaj se gremo za razvijanje konceptov teh dvigal - doslej je bilo vse samo na papirju. In tudi 50 metrov ni mala stvar.
Sicer pa kako naj poskušajo dvig na 5000 metrov? Bodo to dvigalo postavili ob Nanga Parbat?
Če se "mau" spoznaš na zakone fizike - jest se sicer bolj malo ampak si to tako predstavljam - potem lahko iz majhnega modela sklepaš na večjega. Moraš sicer imeti nastavljene izračune tako da štima, ampak se da. Eni seveda verjamejo šele ko stvar vidijo v praktični uporabi. Pač odvisno od tega, koliko so strokovno podkovani, in niso zgolj kvazi previdni.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
LiftPort Group Inc je že 23. septembra uspešno testiral climber. Takrat je bil trak obešen na 4-metrski helijev balon. Climber je dosegel višino 305m, vendar ni bil napajan preko luči/laserja, temveč je bil na baterije.
Edwardsov koncept climberja:
Pa še koncept Yuri Artsutanova iz leta 1960, objavljen v Pravdi: Yuri
-----
"Gee, I thought we'd be a lot higher at MECO!"
Steven Hawley after STS-41D's pad abort 4 seconds before liftoff
Pravim, da se v tej nalogi zastavljen cilj da dosečt s čisto navadnim na kabl navezanim helokopterjem in pobasat 50k USD za nagrado. S tem si naredil natanko 0 napredka za spacelift. Nobenga novga koncepta.
>Pravim, da se v tej nalogi zastavljen cilj da dosečt s čisto navadnim na kabl navezanim helokopterjem in pobasat 50k USD za nagrado. S tem si naredil natanko 0 napredka za spacelift. Nobenga novga koncepta.
Seveda se da. Ampak a misliš da bodo vsi poskušali na tak način. Ne boš verjel, ampak enim se gre tudi za to, da je projekt uspešen, in ne samo za tistih 50k USD nagrade. Samo eni tega pač ne razumete.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Jaz bi poleg nekega osnovnega pogona uporabljaj en ogromen škripec...cel sistem uteži, na vrhu jih bi seveda blo več, ker bi blo manj gravitacije, ko se bi tist lift dvigal bi z vrha spustili uteži, ki se bi počasi do dna izločale. Ko se bi spuščal bi pa proti dnu tiste uteži lepo gor povleku, ker bi mel kar nekaj hitrosti in zgoraj manj gravitacije bi lahko kar dost naredu, pa še zabremzalo ga bi. Stara dobra mehanika:) Edina izguba bi bila pri zračnem uporu. Ta cela stvar pa seveda ne bi smela bit pretežka.
Če bi 20MVA elektrarne lahko tehtale par sto kil, bi ti thomas še celo pritrdil, tako pa se mi zdi da imho streljas v temo.
Pomoje so taki projekti zaenkrat glede na nosilnost nosilne vrvi bolj za lahke stvari gor vlect misljene. Kako nosilnost bi pravzaprav imela v idealnih okoliščinah ena colska nano-vrv?
The carbon nanotubes are expected to have high stiffness and axial strength as aresult of the carbon–carbon sp2 bonding32. The practical application of the nanotubes requires the study of the elastic response, the inelastic behavior and buckling, yield strength and fracture. Efforts have been applied to the experimental33-36 and theoretical investigation of these properties. Nanotubes are the stiffest known fiber, with a measured Young's modulus37 of 1.4 TPa. They have an expected elongation to failure of 20-30%, which combined with the stiffness, projects to a tensile strength well above 100 GPa (possibly higher), by far the highest known. For comparison, the Young's modulus38 of high-strength steel is around 200 GPa, and its tensile strength is 1-2 GPa.
5000 Ton je kar precej... za pol metra debel strik, ki je ultra lahek.
Hmmm, sedaj razmisljam... Mogce tale teza sploh ni tak problem... Oziroma nosilnost, nosilnost lastne teze. Strik gor potegnit bi bilo malo tricky, mogoce se ga bolj splaca iz orbite izstrelit nazaj dol.
Najprej ga v vesolju proizvedes toliko kot ga nucas in potem ga izstrelis dol in spodaj enga strica prosis, da ga s pentljo naveze na eno kljuko.