Slashdot - Vse kaže, da bomo končno dočakali dan, na katerega bodo pripadniki društva The Planetary Society izstrelili v vesolje prvo vesoljsko plovilo znano po tem, da bo izkoriščalo tehnologijo staro skoraj toliko, kot je staro človeštvo samo - jadra. To bi se naj zgodilo 21. junija.
Cosmos 1, kot se plovilo imenuje, bo za svoje glavno pogonsko sredstvo uporabljalo svetlobo, ki jo bo lovilo s svojimi osmimi zrcalom podobnimi jadri. Ker plovilo s seboj ne nosi nobenega goriva in ker pospešuje čez praktično neomejene razdalje, je ta tehnologija edina, ki je danes v praktični uporabi in predstavlja možen potencial pri potovanjih tudi do bližnjih zvezd. Pri tej pogonski tehnologiji je tudi zanimivo, da si teoretiki niso popolnoma edini ali sploh deluje (vsaj ne brez močnega ogrevanja tako gnanega objekta).
Kot morda nekateri že veste, je bil sprva predviden datum izstrelitve 1. marec, vendar so izstrelitev prestavljali vse do sedaj. Cosmos 1 bo izstreljen iz ruske podmornice v Barentsovem morju, v zemeljsko orbito pa bo potoval na raketi Volna - ostanku ruskega arzenala interkontinentalnih balističnih raket. Če bo misija uspešna, bo to prvi kontrolirani polet z novo staro tehnologijo.
Zgleda da še nekaj časa ne bomo slišali: "Wesley, warp 9! Engage!"
Novice » Znanost in tehnologija » Cosmos 1 pripravljen na polet
lymph ::
končno, je bil že čas
sicer nisem nek ekspertm, vendar verjamem, da bo stvar delovala.
ne razumem samo, zakaj je takšna tehnologija izstreljena na tako zastarel način (podmornica, Rusija itd...)
sicer nisem nek ekspertm, vendar verjamem, da bo stvar delovala.
ne razumem samo, zakaj je takšna tehnologija izstreljena na tako zastarel način (podmornica, Rusija itd...)
"Belief is immune to counter example."
Vesoljc ::
ker zna biti cenejša in je na voljo?
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
BBB ::
Kolikor jaz poznam jadranje, tole ne bo šlo cik-cak proti sončnemu vetru. Za to mora biti možnost nasprotovanja s silo prečno na smer gibanja, kar je se v vodi doseže s kobilico ali robom surfa (dila ne sme drseti v prečni smeri). V vesolju pa je to malce teže izvedljivo. Morda bi se dalo izkoristiti gravitacije Sonca in planetov. Sicer pa bo po vesolju plovba bolj z vetrom. Da kakšnih obratih z vetrom sploh ne omenjam, ali pa vesoljskega starta. 
Sončni veter ima lastnost, da z oddaljenostjo od sonca piha čedalje manj. Namreč, s povečevanjem oddaljenosti se manjša gostota fotonov - s kvadratom oddaljenosti. Največji učinek je z uporabo zrcal, saj fotoni z odbojem oddajo na zrcala sunek sile, ki je proporcionalen dvojni energiji (oz. gibalni količini), ki jo nosijo.
Sončni veter ima lastnost, da z oddaljenostjo od sonca piha čedalje manj. Namreč, s povečevanjem oddaljenosti se manjša gostota fotonov - s kvadratom oddaljenosti. Največji učinek je z uporabo zrcal, saj fotoni z odbojem oddajo na zrcala sunek sile, ki je proporcionalen dvojni energiji (oz. gibalni količini), ki jo nosijo.
Matev ::
a ni tako, da ko telo v breztežnostnem prostoru enkrat doseže določeno hitrost to hitrost tudi obdrži
Zheegec ::
a ni tako, da ko telo v breztežnostnem prostoru enkrat doseže določeno hitrost to hitrost tudi obdrži
Ne, ker ga zavira nic
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
jype ::
Kolicina (in s tem skupna energija) fotonov je z oddaljevanjem od sonca vedno manjsa. Ker za gravitacijo velja priblizno enako pravilo, to ne bo ravno primeren pogon pri potovanju do bliznjih zvezd.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
gzibret ::
Bomo videli. Dejstvo je, da je sončev veter dovolj močan, da "odpihne" pline in tudi prah v medzvezdni prostor. Ali lahko odpihne tudi solarno jadrnico, pa bomo videli čez nekaj let.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Bomo videli, kako bo šlo. Če jo bodo dobili v orbito, pa če se bodo jadra razpela - kar ni ravno nujno - bo lepo letela.
BigWhale ::
Do sedaj ni noben pogon primeren za potovanje do bljiznjih zvezd. Tale jadrnica bi pa v izredno dobrih razmerah morda priletela do nase najbljizje zvezde v kakih 100 letih.
BBB ::
BigWhale, da nisi morda malce preveč optimističen glede 100-ih let. Sončni veter ni primerljiv z zimsko burjo. Sploh pa na oddaljenostih, kjer naš Sonček izgleda kot kakšna oddaljena zvezda, daje le blago sapico v jadra. Morda bo barčica dobila dovoljšnjo hitrost med pospeševanjem, ko bo še znotraj našega osončja. Potem gresta pa krmar in kapitan lahko kar za lep časa na dopust. Kakšnih piratov tudi ni pričakovati na odprtem.
Ugoden veter in mirno vesolje jim želim.
Ugoden veter in mirno vesolje jim želim.
Thomas ::
> Sončni veter ni primerljiv z zimsko burjo.
Kokr vem brez Googla, je kakšnih 10-6Nm-2 na tej oddaljenosti od Sonca.
Zdej odvisno od mase in površine jader. 90% svetlobne hitrosti z današnjo tehnologijo takorekoč - je dosegljivo.
Kokr vem brez Googla, je kakšnih 10-6Nm-2 na tej oddaljenosti od Sonca.
Zdej odvisno od mase in površine jader. 90% svetlobne hitrosti z današnjo tehnologijo takorekoč - je dosegljivo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
64202 ::
> do nase najbljizje zvezde v kakih 100 letih.
Si kej bral ZF, kjer je bilo na ladji par generacij (dovolj norih:) ljudi v rastlinjaku
Si kej bral ZF, kjer je bilo na ladji par generacij (dovolj norih:) ljudi v rastlinjaku
I am NaN, I am a free man!
Izi ::
Alpha Centauri je 4,35 svetlobnih let daleč.
Če je po Tomasovi teorij možno doseči 90% svetlobne hitrosti in če vzamemo da naj bi v najslabšem primeru to hitrost dosegla šele na koncu potovanja, potem kljub temu dobimo povprečno hitrost potovanja 45% svetlobne hitrosti.
Kar pomeni da naj bi zvezde Alpha Centauri dosegli prej kot v desetih letih.
Ali sem kaj spregledal?
Za manevriranje naj bi uporabljali motorje na klasično gorivo.
Ampak ali je kdo pomislil kako na koncu ustaviti zadevo, ki bo drvela z hitrostjo 270.000 km/s ???
Gravitacija tistih treh sonc v Alpha Centauri po moje ne bo zadostovala, ali pač?
Ali pa je mogoče mišljeno pospeševanje do polovice poti in nato naj bi se jadro obrnilo za 180% in bi ga drugo polovico poti bremzali fotoni iz Alpha Centauri?
V tem primeru bi se čas močno podaljšal in zadeva ne bi bila več tako uporabna.
Če je po Tomasovi teorij možno doseči 90% svetlobne hitrosti in če vzamemo da naj bi v najslabšem primeru to hitrost dosegla šele na koncu potovanja, potem kljub temu dobimo povprečno hitrost potovanja 45% svetlobne hitrosti.
Kar pomeni da naj bi zvezde Alpha Centauri dosegli prej kot v desetih letih.
Ali sem kaj spregledal?
Za manevriranje naj bi uporabljali motorje na klasično gorivo.
Ampak ali je kdo pomislil kako na koncu ustaviti zadevo, ki bo drvela z hitrostjo 270.000 km/s ???
Gravitacija tistih treh sonc v Alpha Centauri po moje ne bo zadostovala, ali pač?
Ali pa je mogoče mišljeno pospeševanje do polovice poti in nato naj bi se jadro obrnilo za 180% in bi ga drugo polovico poti bremzali fotoni iz Alpha Centauri?
V tem primeru bi se čas močno podaljšal in zadeva ne bi bila več tako uporabna.
BBB ::
Izi, tolko kot piha Sonce v jadra, bodo pihale tudi druge zvezde nazaj, ko se jim bo barka približevala. Večja kot je intenziteta, oddajanja svetlobe, bolj jo bo zaviralo.
christooss ::
A Vasilij žbogar nemore jadrat proti vetru?
Za jadrat je problem samo brezvetrje.
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: christooss ()
MrStein ::
Ampak ali je kdo pomislil kako na koncu ustaviti zadevo, ki bo drvela z hitrostjo 270.000 km/s ???
We'll cross that bridge when we come to it.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
BBB ::
Kristus, zate morda to drži, ker si se izkazal v hoji po vodi. V resnici pa rabiš še prečno oporo - blokado za prehajanje vode v prečni smeri - z robom jadrnice/srfa ali s kobilico. Pojdi malo na morje pa sprobaj zadevo. Stari srfi, ki nimajo ostrih robov, se brez kobilice in vodila kar odpeljejo bočno z vetrom - hecen občutek.
Izi ::
Quote BBB:
Izi, tolko kot piha Sonce v jadra, bodo pihale tudi druge zvezde nazaj, ko se jim bo barka približevala. Večja kot je intenziteta, oddajanja svetlobe, bolj jo bo zaviralo.
----------
BBB, ne bo držalo. Sem si prebral delovanje tega jadra in je razloženo da ima jadro samo na eni strani zrcala na drugi pa ne.
In ko fotoni zadevajo v zrcala se odbijajo in to žene ladjo naprej.
Čeprav bi iz prednje strani prihajala močnejša svetloba oz. močnejši curek fotonov to na ladjo ne bi imelo nobenega vpliva ker črna barva jadra na drugi strani vpije vse fotone in nimajo prav nobenega učinka.
Edina možnost bremzanja je torej obračanje jadra za 180 stopinj.
Sicer je pa vse zaenkrat še teorija. Kako se bo obneslo v praksi pa bomo videli kaj kmalu.
Če se bo sploh kaj premaknilo
Ker ideja izvira že iz 17. stoletja, sedaj pa bomo preverili v praksi če je sploh kaj na tem.
Izi, tolko kot piha Sonce v jadra, bodo pihale tudi druge zvezde nazaj, ko se jim bo barka približevala. Večja kot je intenziteta, oddajanja svetlobe, bolj jo bo zaviralo.
----------
BBB, ne bo držalo. Sem si prebral delovanje tega jadra in je razloženo da ima jadro samo na eni strani zrcala na drugi pa ne.
In ko fotoni zadevajo v zrcala se odbijajo in to žene ladjo naprej.
Čeprav bi iz prednje strani prihajala močnejša svetloba oz. močnejši curek fotonov to na ladjo ne bi imelo nobenega vpliva ker črna barva jadra na drugi strani vpije vse fotone in nimajo prav nobenega učinka.
Edina možnost bremzanja je torej obračanje jadra za 180 stopinj.
Sicer je pa vse zaenkrat še teorija. Kako se bo obneslo v praksi pa bomo videli kaj kmalu.
Če se bo sploh kaj premaknilo
Ker ideja izvira že iz 17. stoletja, sedaj pa bomo preverili v praksi če je sploh kaj na tem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Izi ()
Izi ::
Quote Thomas:
Če vpijejo vse fotone, je učinka pol toliko, kot če se odbijejo.
----------
Dopustim možnost, da imaš prav
Vendar bom počakal da vidim kako se bo izkazalo v praksi
Če vpijejo vse fotone, je učinka pol toliko, kot če se odbijejo.
----------
Dopustim možnost, da imaš prav
Vendar bom počakal da vidim kako se bo izkazalo v praksi
BigWhale ::
Mogoce je 100 let res prevelika cifra ampak enkrat sem racunal koliko casa bi moral ziveti pod obremenitvijo 4G, da bi dosegel 90% svetlobne hitrosti. Potem bi pa priblizno isti cas moral ziveti pod obremenitvijo -4G, ko bi ladja bremzala.
Torej, koliko casa moras pospesevati z ~40m/s^2, da prides do 270.000km/s? Pa vprasanje, ce bi lahko zdrzal toliko casa pod 4G, 2G se mogoce.
Soncna jadra pa ne pospesujejo tako zelo mocno. Vsaj obcutek imam, da ne. Nisem pa preverjal, priznam.
Torej, koliko casa moras pospesevati z ~40m/s^2, da prides do 270.000km/s? Pa vprasanje, ce bi lahko zdrzal toliko casa pod 4G, 2G se mogoce.
Soncna jadra pa ne pospesujejo tako zelo mocno. Vsaj obcutek imam, da ne. Nisem pa preverjal, priznam.
BigWhale ::
True, ce bi poslal k drugi zvezdi robota, bi ga lahko pospeseval in bremzal z 20G ali pa 30G.
Izi ::
BigWhale, sončna jadra pospešujejo zelo zelo počasi. Kakšno omembe vredno hitrost naj bi ladja dosegla verjetno šele po nekaj mesecih.
Glih v tem je problem da naj bi se vse skupaj obneslo samo na dolge razdalje (par svetlobnih let ali več)
(Govorim na pamet, kjer je vse skupaj še teorija)
G-ji (pospeškov in pojemkov) se pojavijo samo če je prisotna gravitacija.
Če bi hotel ladjo nahitro ustaviti na koncu poti bi te sončeva gravitacija zmečkala, ampak samo če bi ladja imela kakšen super učinkovit način bremzanja v brezzračnem prostoru, ki pa ga ne poznamo.
V vesolju se najlažje ustavi tako da nekajkrat zaokrožiš okoli nebesnega telesa in ker gravitacija deluje enako na ladjo kot na tebe (potnika) pojemka sploh ne bi smel občutiti.
V primeru jadrnice pa sploh ne vidim problema, če boš bremzal že vso drugo polovico poti.
Glede pospeška na začetku pa sploh ni skrbi, ker se prvih par dni tako ali tako ne boš premaknil nikamor
Glih v tem je problem da naj bi se vse skupaj obneslo samo na dolge razdalje (par svetlobnih let ali več)
(Govorim na pamet, kjer je vse skupaj še teorija)
G-ji (pospeškov in pojemkov) se pojavijo samo če je prisotna gravitacija.
Če bi hotel ladjo nahitro ustaviti na koncu poti bi te sončeva gravitacija zmečkala, ampak samo če bi ladja imela kakšen super učinkovit način bremzanja v brezzračnem prostoru, ki pa ga ne poznamo.
V vesolju se najlažje ustavi tako da nekajkrat zaokrožiš okoli nebesnega telesa in ker gravitacija deluje enako na ladjo kot na tebe (potnika) pojemka sploh ne bi smel občutiti.
V primeru jadrnice pa sploh ne vidim problema, če boš bremzal že vso drugo polovico poti.
Glede pospeška na začetku pa sploh ni skrbi, ker se prvih par dni tako ali tako ne boš premaknil nikamor
Vesoljc ::
> G-ji (pospeškov in pojemkov) se pojavijo samo če je prisotna gravitacija.
no ja :)
no ja :)
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
OwcA ::
Če vpijejo vse fotone, je učinka pol toliko, kot če se odbijejo.
----------
Dopustim možnost, da imaš prav
To je zaradi ohranitve gibalne količine. Naj bo p gibalna količina fotona, potem je nastala razlika pri absorciji p, pri odboju pa 2 p.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
oneye ::
hehe...what ever...ampak tole bo jadranje po makadamu ne vem veliko...ampak kolkr pa vem je pa v vesolju prah in podobne malo manjše in malo večje stvari, ki se gibljejo počasi in hitro. torej kako bo tisto jadro, ki bo po mojem mnenju ogromno, presejalo oz prestreglo vse to?
ne vem veliko...ampak kolkr pa vem je pa v vesolju prah in podobne malo manjše in malo večje stvari, ki se gibljejo počasi in hitro. torej kako bo tisto jadro, ki bo po mojem mnenju ogromno, presejalo oz prestreglo vse to? BBB ::
Pospeški in pojemki se pojavijo, ko deluje sila, vseeno ali od gravitacije ali sončne sape. Ker delujeta obe hkrati, je pomembna njuna vektorska vsota. Ko je plovilo dovilj stran od sončnega sistema, sta si praktično nasproti usmerjeni.
Baje se da ladjo zasukati v kontra smer tako, da so špegli obrnjeni proti bližajoči se zvezdi. To so baje pogruntali znanstveniki. Če še niso, pa morda nekoč bodo.
BigWhale, upam da premoreš vsaj nekaj občutka o energiji, ki jo nosijo fotoni. Če bi tebe lahko sončni žarki pospešili 40 m/s^2, bi te ob sončnem dnevu, ko bi stopil iz hiše, prilepilo na tla. Verjetno pa kaj takega še nisi doživel. Thomas je napisal kolikšna je približna ustvarjena sila na pravokotno obsevano površino. In to je izredno malo. Za malo večjo maso je potrebno zgraditi kar velika jadra, s tem pa se pojavi problem trdnosti konstrukcije (da ne bo kot marela v vetru) in zopet povečanja mase. Pospešek je nikakav, vendar se hitrost stalno počasi povečuje. Zagotoviti je le potrebno, da je gravitacijska sila manjša od vetrovne. To pa se doseže z dovolj veliko površino jadr in dovolj majhno maso vesoljskega tankerja. Če poznaš gravitacijsko konstanto našega preljubega Sončeca, bomo hitro izračunali, kolikšna je minimalna površina jadrc, da bo odjadrala 10t barka. Sila gravitacije in sila sončnega vetra imata enako funkcijo v odvisnosti od razdalje: 1/r^2. Če pa ne bo šlo zlahka, bomo pa še mal porinl. Tud božiček in dada mraz sta čez poletje frej in lahk barko vlečeta s svojimi jeleni.
In taku je Solnce djalu, da bu nejkiga dne lepu sijalu in barko dalič stran peljalu.
Baje se da ladjo zasukati v kontra smer tako, da so špegli obrnjeni proti bližajoči se zvezdi. To so baje pogruntali znanstveniki. Če še niso, pa morda nekoč bodo.
BigWhale, upam da premoreš vsaj nekaj občutka o energiji, ki jo nosijo fotoni. Če bi tebe lahko sončni žarki pospešili 40 m/s^2, bi te ob sončnem dnevu, ko bi stopil iz hiše, prilepilo na tla. Verjetno pa kaj takega še nisi doživel. Thomas je napisal kolikšna je približna ustvarjena sila na pravokotno obsevano površino. In to je izredno malo. Za malo večjo maso je potrebno zgraditi kar velika jadra, s tem pa se pojavi problem trdnosti konstrukcije (da ne bo kot marela v vetru) in zopet povečanja mase. Pospešek je nikakav, vendar se hitrost stalno počasi povečuje. Zagotoviti je le potrebno, da je gravitacijska sila manjša od vetrovne. To pa se doseže z dovolj veliko površino jadr in dovolj majhno maso vesoljskega tankerja. Če poznaš gravitacijsko konstanto našega preljubega Sončeca, bomo hitro izračunali, kolikšna je minimalna površina jadrc, da bo odjadrala 10t barka. Sila gravitacije in sila sončnega vetra imata enako funkcijo v odvisnosti od razdalje: 1/r^2. Če pa ne bo šlo zlahka, bomo pa še mal porinl. Tud božiček in dada mraz sta čez poletje frej in lahk barko vlečeta s svojimi jeleni.
In taku je Solnce djalu, da bu nejkiga dne lepu sijalu in barko dalič stran peljalu.
BBB ::
oneye,
na barki bo seveda zaposlen čistilec, ki bo redno čistil jadra. Sicer bodo zrcala na zadnji strani čista, vendar bi nesnaga povečevala maso. To pa še zlasti, ko bi perutnička barke zadela ob kakšen komet.
Neverjetno, a je naše vesolje res tako onesnaženo? Pa te komunalce bi bilo treba za ušesa vlečt. Nič ne uredijo kot je treba.
na barki bo seveda zaposlen čistilec, ki bo redno čistil jadra. Sicer bodo zrcala na zadnji strani čista, vendar bi nesnaga povečevala maso. To pa še zlasti, ko bi perutnička barke zadela ob kakšen komet.
Neverjetno, a je naše vesolje res tako onesnaženo? Pa te komunalce bi bilo treba za ušesa vlečt. Nič ne uredijo kot je treba.
BigWhale ::
Izi:
Em... se vsedes v raketo in vklopis motorje. In te bo prilimalo na sedez z neko silo. Ta sila je lahko enaka 1G, lahko je 5G lahko pa tudi 50G ce imas dovolj mocne motorje. Ko pospesis na 90% svetlobne hitrosti ugasnes motorje in 'pocasi' plujes do oddaljene zvezde. Ko prides v blizino tiste zvezde obrnes ladjo, vzges motorje in bremzas.
BBB
> BigWhale, upam da premoreš vsaj nekaj občutka o energiji, ki
> jo nosijo fotoni. Če bi tebe lahko sončni žarki pospešili 40
> m/s^2,
Khm, no jaz nisem nikjer rekel, da te sonce tako pospesi. Mogoce bi moral bolj poudariti, da se mi ne zdi, da gre to tako zelo hitro pri soncu. Saj sem rekel, da ne gre to tako zelo hitro. Nisem pa preverjal kako 'hitro' dejansko gre... :)
Em... se vsedes v raketo in vklopis motorje. In te bo prilimalo na sedez z neko silo. Ta sila je lahko enaka 1G, lahko je 5G lahko pa tudi 50G ce imas dovolj mocne motorje. Ko pospesis na 90% svetlobne hitrosti ugasnes motorje in 'pocasi' plujes do oddaljene zvezde. Ko prides v blizino tiste zvezde obrnes ladjo, vzges motorje in bremzas.
BBB
> BigWhale, upam da premoreš vsaj nekaj občutka o energiji, ki
> jo nosijo fotoni. Če bi tebe lahko sončni žarki pospešili 40
> m/s^2,
Khm, no jaz nisem nikjer rekel, da te sonce tako pospesi. Mogoce bi moral bolj poudariti, da se mi ne zdi, da gre to tako zelo hitro pri soncu. Saj sem rekel, da ne gre to tako zelo hitro. Nisem pa preverjal kako 'hitro' dejansko gre... :)
gzibret ::
> Potem bi pa priblizno isti cas moral ziveti pod obremenitvijo -4G, ko bi ladja bremzala.
Kak pa zgleda -4G?
> G-ji (pospeškov in pojemkov) se pojavijo samo če je prisotna gravitacija.
G-ji se pojavijo samo takrat, kadar je gibanje pospešeno.
Kak pa zgleda -4G?
> G-ji (pospeškov in pojemkov) se pojavijo samo če je prisotna gravitacija.
G-ji se pojavijo samo takrat, kadar je gibanje pospešeno.
Vse je za neki dobr!
BigWhale ::
Hm, 10m/s^2.
Mogoce sem se celo ustel pri oceni. Pri tej drugi, pri tistem prvem kalkuliranju se nisem. Zdi se mi da ne, ker je cas na koncu prisel ven v mesecih.
No, ziveti pod 4G tri mesece tudi ni ravno prijetno, ce je sploh mozno.
1G bi bilo najlepse. Sploh, ce bi imel ladjo tako narejeno, da bi bila notranjost premicna. Potem samo pravilno obrnes prostore in imas teznost med pospesevanjem in bremzanjem. Ce bi se pa lahko vrtela, bi pa kar med potovanjem vrtel vse skupaj in imel teznost. Samo koliko bi porabil, da bi prisel do druge najblizje zvezde? Tega pa ne znam vec zracunat... ;)
Ma, predolgo vsekakor.
Mogoce sem se celo ustel pri oceni. Pri tej drugi, pri tistem prvem kalkuliranju se nisem. Zdi se mi da ne, ker je cas na koncu prisel ven v mesecih.
No, ziveti pod 4G tri mesece tudi ni ravno prijetno, ce je sploh mozno.
1G bi bilo najlepse. Sploh, ce bi imel ladjo tako narejeno, da bi bila notranjost premicna. Potem samo pravilno obrnes prostore in imas teznost med pospesevanjem in bremzanjem. Ce bi se pa lahko vrtela, bi pa kar med potovanjem vrtel vse skupaj in imel teznost. Samo koliko bi porabil, da bi prisel do druge najblizje zvezde? Tega pa ne znam vec zracunat... ;)
Ma, predolgo vsekakor.
Thomas ::
> Samo koliko bi porabil, da bi prisel do druge najblizje zvezde?
Na m*c*c kar računaj. Pri čemer je m masa ladje. V resnici pa kar ene 10 krat toliko. Za 0,9 c.
Na m*c*c kar računaj. Pri čemer je m masa ladje. V resnici pa kar ene 10 krat toliko. Za 0,9 c.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Falcon Heavy uspešen na svoji najzahtevnejši nalogi doslejOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4215 (3071) | Dr_M |
| » | Kitajska tretja država, ki je pristala na LuniOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 15441 (9221) | Spajky |
| » | Google bo sponzoriral robotski polet na LunoOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5033 (3672) | sidd |
| » | Pošljite ime na MarsOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4203 (2820) | tx-z |
| » | Jadra na svetloboOddelek: Znanost in tehnologija | 3589 (2261) | SasoS |