» »

Google bo sponzoriral robotski polet na Luno

Google bo sponzoriral robotski polet na Luno

Space - Uradna objava in tuji mediji poročajo, da se je Google odločil v sodelovanju z organizacijo X Prize Foundation nagraditi z 20 dolarskimi milijoni prvo zasebno podjetje, ki bo do konca leta 2012 uspešno zgradilo in na Luno poslalo mobilnega robota z določenimi sposobnostmi (premakniti se po površju za 500 metrov in poslati na Zemljo slike, videe in druge podatke). Če do takrat ne bo nihče uspel, bodo nagrado znižali za 5 milijonov dolarjev in natečaj podaljšali za dve leti. Poleg glavne nagrade imajo pripravljeno še 5-milijonsko nagrado za drugo mesto in 5-milijonski sklad za dodatke k nagradam za izdelke, ki bodo omembe vredno presegli razpisne pogoje.

Izstrelitev tekmujoče podjetje lahko opravi samo, ali pa za to najame kakšno obstoječo rešitev.

Medtem, ko na Wired.com ugibajo, če bo Google postavljal svoje strežnike na Luni, soustanovitelj Sergey Brin razlaga, da tovrstna vlaganja niso nič posebnega - nekatera podjetja toliko in še več vlagajo v stadione in jadralske regate, Googlove vrednote pa se veliko lepše izkazujejo s podporo znanosti in razvoju novih tehnologij.

Nagrada je lepa, pričakovanja pa realna. Bo Slo-tech občestvo sodelovalo? [;)]

40 komentarjev

mitja ::

Kul! Meni se zdi zadeva izvedljiva in seveda bomo sodelovali... če ne drugače jih bomo gledali. :D

edge540 ::

Zemljo so poownali, zdaj pa še luno hočejo>:D

Drugače pa kul, take stvari spodbujajo razvoj in upam da bom doživel dan, ko bom lahko za nek normalen denar poletel v orbito in naredil obhod ali 2. Pa dobro, tudi samo skok na 100 km bi bil kul;)

T0RN4D0 ::

Google Moon anyone? :D Google Earth ni več zanimiv :D

krneki ::

Pa saj že vemo, da je iz sira ;)

Dark Angel ::

Ni ti malo majhna nagrada za tak projekt? Če greš razvijat zadevo iz nule, potem boš hitro presežeš to nagrado tudi za faktor 10-100.

Še za NASO, ki (že) ima potrebno opremo za to je bolj majhen znesek....

BTW, ni mi pa jasno, zakaj bi zmanjševali nagrado za 25% če do roka 2012 nihče tega ne naredi... Ni običajno ravno obratno, da zvišaš nagrado in s tem privabiš še več ljudov k sodelovanju?

BigBoss ::

Kul.
Like Goooooogle.

Že od nekdaj trdim, da je napredek človeštva v dodanem znanju in ne (po novoliberalnoekonomistovko) v dodani vrednosti.

Gooooogi pa dela na obojem. Car.

lymph ::

BTW, ni mi pa jasno, zakaj bi zmanjševali nagrado za 25% če do roka 2012 nihče tega ne naredi... Ni običajno ravno obratno, da zvišaš nagrado in s tem privabiš še več ljudov k sodelovanju?


Če bi naredili po tvoji logiki, bi bilo manj prijav za prvi rok verjetno.
"Belief is immune to counter example."

HyperKiller ::

Ob tej novici se mi je prvič naredilo, da nisem prebral še ostalih novih, ampak odjadral po netu.

"I mean, how hard can it be?" (Jeremy Clarkson)

bozjak ::

Ni ti malo majhna nagrada za tak projekt? Če greš razvijat zadevo iz nule, potem boš hitro presežeš to nagrado tudi za faktor 10-100.


Če se ne motim (če se, se orpavičujem) je imela prvotna nagrada X-prize nagrado 10 mil $, pa vseeno ni manjkalo "tekmovalcev", tokrat je nagrada 2x vecja in po mojem mnenju povsem primerna.

Drugace pa lepo, da tudi google namenja sredstva za znanost (vesolje), imho bolje kot da bi jih dajali kam drugam. Lp
http://upor.blogec.si
http://bozjak.deviantart.com

sidd ::

Upam da se bo trlo tekmovalcev. Ker poslati recimo nekaj kg robota gor, kot pa poslati človeka je še vseeno lažje in ceneje.

Aja, lahko pa nekaj mio$$ plačajo japoncem, ker že imajo svojo sondo na poti k luni :D

@Dark Angel: če naredijo robota, ter vse ostalo, potrebno za izlet a luno, ki bi recimo tehtalo 500 kg, pa to pomnoži z ceno dviga tovora v orbito - imo je izvedljivo (ob predpostavki, da se poslužijo že obstoječih rešitev).

Koliko je renutna približna cena dviga? 10000$ / kg ? torej ostane zmagovalcu še 15 mio $ za sondo/vozilo.

Pomoje je izvedljivo.
no idea for signature
signed
I

korenje_ver2 ::

jz kot strojnik bi sodeloval.... če se boste lotili projekta :)
seveda pa hočem svoj kos potice vredne 20 mio usd :D

smash ::

jest prnesem pir

arjan_t ::

@bozjak:
mala razlika je naredit plovilo ki gre do orbite in nazaj kot pa nekaj kar bo potovalo do lune (nato pa še narediti 500m in prenesti 1GB podatkov na zemljo)

Thomas ::

1000 krat večja nagrada bi imela nek smisel. Bom še jaz razpisal nagrado! 10 € za peš na sedež Googla in nazaj v Anglijo. Za prvega do 2012. Po tem letu se nagrada razpolovi.

Za ilustracijo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

HyperKiller ::

Vsaj na prvi pogled se zdi, da je možno opraviti nalogo z manj sredstev kot je nagrada.

Za začetek je že oddaljenost približno 4000 krat večja od prejšnjega izziva (poslati človeka dvakrat v tednu dni v orbito na višini 100km).

korenje_ver2 ::

vse se da, kjer je volja. če bi se lotili projekta, bi bili kvečjemu stroški za material, naše delo in polet v vesolje. pa še delovne stroje bi si lahko kupili. recimo 2 mio eur za stroje, 5 mio za let, 1 mio za material, 13 mio eur za delo :D
tko da če nas je ene 26, bi vsak zaslužu 500k eur :D

edit: aja... sam zmagat bi moral, če ne bi mel kr velke dolgove >:D

no razn če bi vse naredili v okviru univerzje v ljubljani... pa še kakega sponzorja bi dobil, od čigar bi nalepo prilepili na našega "roverja" :P

Zgodovina sprememb…

jype ::

Thomas> 1000 krat večja nagrada bi imela nek smisel.

Zdi se mi, da je ves smisel nagrade v tem, da je zelo majhna. Da se za tak drobiž ne bo potegoval noben profesionalen team, ampak bodo poskušali amaterji.

Jaz samo upam, da ne pade kaj dol na našo bajto.

sidd ::

jype: ti se raje toče boj.

poanta je ravno v tem, da se stimulira amaterske skupine.

Jebe se nasi, ko pohrusta za eno istrelitev čolnička milijardo dolarjev.

In ravno to je cilj, da ljudi dobijo nek cilj.

Thomas: sej za takšno "nagrado" kot praviš, bo pa itak nasa poslala ljudi na luno, ne se sekirat. Pa še kakšna kitajska, japonska, indija. Aja, ruse sem pozabil.

Pa a ni podobno pri darpa? Da investicija krepko preseže galvno nagrado? (nevem, sprašujem...)
no idea for signature
signed
I

jype ::

Toča nima takšne kinetične energije... Pa nisem resno mislil, pač beseda "amater" se sliši malce strašljivo, če je v istem stavku kot "polet na luno".

sidd ::

maš prav ja, samoo pri takšnem denarju - torej velikosti sonde in rakete bi prej vse zgorelo v atmosferi. Edino če iz kakšne puščave nekak po čudežu pade raketa v slovenijo med poletom. Malovrjetno.

malce strašljivo, samo zakaj pa ne? Bolj so važne ideje. Če ni dobre ideje, ti še tistih 20 mio ne pomaga imo.

Komaj čakam koliko ekip se bo kaj prijavilo.
no idea for signature
signed
I

jype ::

Malce sem razmišljal in prišel do prvega seta generalnih problemov. Jih zna kdo rešiti?

- Dovolj natančen merilni instrument za natančno navigacijo (žiroskopi utegnejo imeti težave pri tako velikem razponu pospeškov) - nemara bi za natančnejšo navigacijo lahko uporabili računalniško gledanje?

- Dovolj poceni in zanesljiv raketni pogon za nadzor gibanja in pospeševanje/zaviranje v vesolju.

- Klimatiziranje in napajanje krmilnih in pogonskih mehanizmov plovila v vesoljskih razmerah (temperaturna nihanja onemogočijo uporabo večine tehnologij, ki jih uporabljamo v atmosferi), tu bi se nemara dalo pomagati z aerogelom, ki pa ga v Mercator železnini ne prodajajo...

- Zapuščanje zemljine orbite (do katere načeloma lahko pridemo tudi z balonom in precej šibkim motorjem) v ustrezni smeri in z ustrezno hitrostjo - reč terja izjemno natančno vodenje, ali pa porabi ogromno energije za popravljanje.

- Zaviranje ob utirjanju v lunino orbito in ob pristajanju na luni, ko je latenca že precejšnja.

Če bi luni zrihtali eno minimalno atmosfero, bi bilo veliko lažje :)

Po moje se za proof-of-concept splača vse skupaj najprej rešiti z zemeljskim brezpilotnim plovilom, ki bi znalo brez GPSa (in ostalih zunanjih navigacijskih pomagal) priti visoko (prek 100 km) v zemljino atmosfero in se vrniti točno na določeno mesto, na nekaj metrov natančno, vse skupaj z uporabo raketnih motorjev, ki bodo delovali tudi v brezzračnem prostoru.

sidd ::

Za prvo točko: recimo da reskiraš tistih 5 mio dolarjev(približno), ter daš rusom izstreliti sondo v orbito. Za ostalo pa če bi jaz gradil kaj takšnega, bi se obrnil k apollo programu, ter malo pregledal kaj so to ameri čarali. Za neko sondo, ki se ne bo vrnila, zna biti koristno.

Koliko sem skapiral, neke življenske dobe ne rabi imet, tako da mora konstrukcija zdržati določen čas samo. Se že da kaj prišparat.

Pri četrti točki pa bi bila dovolj že newtonova mehanika pomoje. Samo izračunaš koliko časa in kdaj mora biti sunek motorjev, ter morebitno korigiranje smeri.

Osnovni amaterski pogled da občutek, da je to možno. Nimam pa časa da bi lahko se poglobil v tole nažalost, čeprav mi je tematika ena ljubših.

Aja, napajanje! Sun is in the sky. Sicer pa več kot 14 dni pomoje ne rabi vse skupaj delovat, ali? Sej pravim, nisem mel še cajta vse prebrat :8)
no idea for signature
signed
I

speed machine ::

Samo za informacijo če koga zanima. Najnovejša Nasina misija na Mars - Phoenix (robot, ki bo 25. maja 2008 pristal na marsovskem severnem polu) je stala 386 mil. $. Res pa je, da je Nasa tukaj veliko privarčevala z uporabo določenih delov, ki so bili razviti za misijo izpred par let, ki pa je bila preklicana.

Tako da se mogoče rešitev skriva v uporabi že izdelanih stvari, posnemanjem in samo sestavljanjem vsega skupaj, brez uporabe neke hude (znanstveno fantastične) tehnologije.

Let the crapy challenge begins ;).
//

edge540 ::

>>nemara bi za natančnejšo navigacijo lahko uporabili računalniško gledanje?

Kaj to je nekaj v stilu določanja položaja s pomočjo določenih točk (kakšni planeti/zvezde?), za katere vemo kje se bomo v nekem času nahajale?

>>- Zapuščanje zemljine orbite (do katere načeloma lahko pridemo tudi z balonom in precej šibkim motorjem) v ustrezni smeri in z ustrezno hitrostjo - reč terja izjemno natančno vodenje, ali pa porabi ogromno energije za popravljanje.

Če si v neki stalni orbiti to nebi smelo bit problem zračunat. Motor pa vseeno rabiš razmeroma močen. Za nizko orbito (~350 km, obhodni čas nekaj čez 90 min) moreš stvar pospešit do hitrosti preko 20 machov (~7 km/s). Veliko energije pa rabiš v vsakem primeru, da dosežeš ubežno hitrost. Je pa res da manjša ko je masa celotnega plovila, manj goriva moraš vlačit s sabo.

Ja, na aerobraking na Luni ne morejo računat:D

Luka Percic ::

Če bi bil jaz v kakšni taki ekipi, bi razmišljal o čimbolj neumnih rešitvah.

Recimo rakete sploh nebi usmerjal- tovor bi obesu na raketo(tako da bi bil le-ta težji od rakete same), tako da bi raketa tovor vleka za sabo- to bi povzročilo, da bi se tovor vedno obrnil v smer gravitacijskega pospeška. Torej vedno bi bili motorji usmerjeni (natančno) proti privlačni sili- pri zemljini gravitaciji bi bili prižgani, ter tako ponesli do breztežnosti, tam bi motorje izklopli, ko bi lunin težnosti pospešek prevezel pobudo, bi se plovilo samo obrnilo, tako da bi užgani motorji sedaj zavirali.

Vse kar še rabimo, je fajn raketa(brez usmerjanja!, le potisk naj se spreminja, zaradi zaviranja pri pristanku), fajn robot, ki bo znal sam prit iz kakšne manjše luknje, če ga bo neumna raketa nerodno odložila, izračun kje in kdaj na zemlji izstrelit raketo, da nebo preveč rotirala okoli lune, ter ga odložila na temni strani (torej da pikira "stacionarno").

Sem kaj zgrešil, ker v tej obliki zgleda nekam preprosto..
(no, sej vem da ni, dobra raketa spet ni tak mašji kašelj..)

Zgodovina sprememb…

Luka Percic ::

Veliko energije pa rabiš v vsakem primeru, da dosežeš ubežno hitrost.


A ni fora v tem, da nerabiš dosečt ubežne hitrosti? Saj se pri raketnem pogonu odrivaš od svoje lastne mase- ubežna hitrost je bolj kako hitro bi morali izstreliti izstrelek, da bi ubežal težnosti..
Ane?

jype ::

Ja. Ubežno hitrost moraš dosežt samo pri balističnih projektilih.

PaX_MaN ::

Po mojem je ravno v tapravi(h) raketi(ah) fora.
In Luka Veliki je ravno napisal eno genialno verzijo rakete. 8-)
Bi znal biti ravno pravi dizajn za takšen podvig.

sidd ::

Luka, pri tej ideji bi moral obesiti tovor na kakšen obroč, drugače bi dobil"efekt pihanja v jadra", pa še ožgal bi vse skupaj. Pa zaradi pospeška samega nevem, kater amterial bi prenesel tak sunek na začetku izstrelitve rakete. Mi je pa zelo všeč takšno razmišljanje, izven okvirja ;)

@speed machine: sej v tem je "keč". Stvar ni namenjena nasi,esi,...

Sicer pa recimo do same orbite lahko plačaš nekomu, da ti dostavi. V kombinaciji s še kakšnim satelitom zna stvar prid dokaj reativno poceni. Dalje pa že prirediš svojo sondo, da pride do taprave orbite, in potem dalje.

Sicer pa se še ziher najde kje kakšen bivši inženir nase, ko je sodeloval pri apollo al pa pri kakšnem podobnem projektu, ter je že u penzion.
Imo da nekomu rata :)
no idea for signature
signed
I

edge540 ::

Aja, če greš ''navpično'' gor potem pa ne rabiš ubežne hitrosti ne. Vseeno pa taka raketa pokuri precej. Vsak kilogram pa stane premoženje.

Luka Percic ::

Torej če grem po jypovih točkah, nam ostane še to;
- Klimatiziranje in napajanje krmilnih in pogonskih mehanizmov plovila v vesoljskih razmerah (temperaturna nihanja onemogočijo uporabo večine tehnologij, ki jih uporabljamo v atmosferi), tu bi se nemara dalo pomagati z aerogelom, ki pa ga v Mercator železnini ne prodajajo...

Mogoča rešitev (bi blo treba preračunat);
Glede klimatiziranja- poskušamo izstrelit raketo tako, da je za čas leta vedno v temi. Če nam to uspe, imamo problem samo z prenizkimi temperaturami- torej tekočino v kateri je potopljena mehanika, segrevamo z enim majhnim gorilcem (na primerno temperaturo)- goriva je itak dovolj.

Zdaj pa še napajanje- Peltierjev element- temperaturne razlike je imo dovolj, da napajamo instrumente med letom (raketni izpuh/okolica)...
Peltierjev element je pa fajn robustna/majhna reč za take zadeve. Z njim napajajo sonde daleč daleč od sonca, kjer na eni strani ogrevajo z jedrsko reakcijo, na drugi pa se hladi v vesolje.
No, še vedno bi se mogoče vse skupaj splačalo napajat z baterijo..

Robot pa naj ima svoj pogon-sončne celice recimo.

T0RN4D0 ::

Ti, kaj ti že nuca če bi bil tovor( ki bi ga ti prpel z eno ketno na raketo ko da krompir furaš po vesolju al kaj) težji od rakete? Zato ker težje stvari hitrej padajo ne? (guess again) Sploh tam kje ni atmosfere. :)

:\

Thomas ::

> A ni fora v tem, da nerabiš dosečt ubežne hitrosti?

Ja. V resnici greš lahko s poljubno majhno hitrostjo, če imaš raketo.

VENDAR POČASNEJE GREŠ, VEČ ENERGIJE POKURIŠ.

No, to je železni zakon raketne znanosti. Tko da ti to nič ne nuca.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Luka Percic ::

Luka, pri tej ideji bi moral obesiti tovor na kakšen obroč, drugače bi dobil"efekt pihanja v jadra", pa še ožgal bi vse skupaj.


Jasno. Ali pa rakete met v "obroču"(več majhnih), kar se pač izkaže za lažje (najbrž tovor v krogu)

Kar se sunka tiče, vprašanje če bi to bil problem, če pa bi bil, je "mehanskih" rešitev tudi ogromno. Ena bi bila recimo ta, da štartaš raketo iz letala/ švoh rakete, ki nima takšnega sunka..

Mogoče imaš več (manjših) raket v krogu, pa jih prižigaš postopoma (itak stabilnost ni problem, ker se samo stabilizira).

Luka Percic ::

Ti, kaj ti že nuca če bi bil tovor( ki bi ga ti prpel z eno ketno na raketo ko da krompir furaš po vesolju al kaj) težji od rakete? Zato ker težje stvari hitrej padajo ne? (guess again) Sploh tam kje ni atmosfere. :)

Mah, tisto je tam za rezervo, škodit nemore (recimo v atmosferi bi najbrž pomagalo, ker mora usmerjenje bolje delovat, ker so motnje večje(veter))
Čeprov težje stvari res hitreje padajo... Le da je razlika zelo zelo majhna (pri majhnih masah).

Drugače bi stvar delovala... Kajne?

Thomas ::

Najbolj ekonomične so rakete z največjimi pospeški. Zato so zgolj tovorne rakete lahko cenejše kot tiste za ljudi.

Vendar pospešek je spet funkcija temperature izpušnih plinov. Tako da niti zelo veliki pospeški in s tem zelo cenene rakete - niso niti možne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sidd ::

Samo vsi ste se zapičili v rakete ter dostavo v orbito. Mene dosti bolj fascinira stvar, ki se dogaja "po zemljini orbiti". Sej praktično vsak mesec se iztreli kakšna raketa v vesolje (geostacionarni sateliti, sonde, telekomunikacijski sateliti, nemara bodo začeli graditi še galileo,...).
Tako da v orbito nebi smel biti problem, saj zto počne človeštvo že kar nekaj časa. Matematika, formule, računalniki so na voljo za to vsepovsod praktično. Kako pa potem nekaj spraviti "od zemlje", pa je že malo bolj zanimivo, ter kako to parkirati na luni.
no idea for signature
signed
I

sidd ::

Še trenutno najbolj aktualna odprava klik!
no idea for signature
signed
I

Luka Percic ::

Imo je največji problem pridet v orbito z dovolj veliko hitrostjo z dovolj goriva. Če prideš z ubežno lahko motorje skoraj izklopiš.
Dlje kot si, manjša je sila gravitacije za jo premagat, manjša je teža rakete (boljši pospeški), tudi vplivi so imo šekar švoh (ja parkrat močnejši sončni tok, samo kaj, raketo vrtiš pa je problem rešen.)

Zanesljivost rakete je kritična.

sidd ::

mrde imamo prvega kandidata za tale podvig. Mogoče pa guglu rata sprožit še komercialno dirko robotkov na luno.
no idea for signature
signed
I

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Novo tekmovanje X-prize

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
133834 (1977) gzibret
»

SpaceShipOne drugič na robu vesolja

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
322809 (2809) NoOrdinary
»

Najprej X-prize, sedaj pa še NASA

Oddelek: Novice / Ostale najave
92489 (2489) CCfly
»

Prvi zasebni polet v vesolje

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
303753 (3753) Thomas
»

Se začenja vesoljski turizem?

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
102666 (2666) Kaboom

Več podobnih tem