Novice » Zasebnost » Veliki Brat Google?
poweroff ::
No, pa še za vse lenobe, ki se vam ne da klikati... 
Primer "Bradford":
Na začetku leta 1998 je podjetje Interloc, ki je svojim strankam nudilo brezplačne elektronske naslove, pričelo na skrivaj beležiti vso elektronsko pošto, ki so jo njihove stranke dobivale od knjigarne Amazon. Podjetje Interloc se je namreč ukvarjalo tudi s prodajo knjig, Amazon pa jim je predstavljal konkurenco, zato je podjetje skušalo s pomočjo analize elektronske pošte, ki so jo dobivale njihove stranke od Amazona, pridobiti konkurenčno prednost. Podjetje je bilo obtoženo kršitve ECPA, vendar je prizivno sodišče prvega okrožja 29. junija 2004 presodilo, da ni šlo za kršitev, saj elektronska pošta ni bila prestrežena med prenosom, pač pa so jo zasegli v svojih računalnikih (iz diska ali iz pomnilnika), česar pa ECPA ne prepoveduje. S tem so tudi zavrnili argumente tožnika, da je za prestrezanje dovolj že, če si nekdo pridobi sporočilo, ki se prenaša, pa čeprav se prenaša tako, da se vmes tudi začasno shrani. Sodnik Lipez je v ločenem negativnem mnenju zapisal, da se elektronske komunikacije na internetu pogosto hkrati prenašajo in so shranjene (shranjene so vsaj v delovnem pomnilniku računalnika), shranjevanje pa je bistveni del procesa prenašanja. Ker ostali sodniki njegovih argumentov niso sprejeli, je Lipez zaključil, da se bodo preiskovalci zaradi tako ozko razumevanega zakona v bodoče verjetno posluževali pomoči ponudnikov e-poštnih storitev pri prestrezanju elektronske pošte in ne bodo več iskali sodne odredbe, kar bo po njegovem mnenju privedlo do pomembnega zmanjšanja pravice do zasebnosti. Po njegovem mnenju pa bi preiskovalci lahko isto načelo uporabili tudi za prisluškovanje zvočnim komunikacijam, saj bi lahko zvočno komunikacijo zasegli, ko bi se začasno shranila na usmernikih telefonskih podjetij.
* ECPA = Electronic Communications Privacy Act.
P. S. Ta zadeva v Evropi seveda ne bi šla skozi...
Primer "Bradford":
Na začetku leta 1998 je podjetje Interloc, ki je svojim strankam nudilo brezplačne elektronske naslove, pričelo na skrivaj beležiti vso elektronsko pošto, ki so jo njihove stranke dobivale od knjigarne Amazon. Podjetje Interloc se je namreč ukvarjalo tudi s prodajo knjig, Amazon pa jim je predstavljal konkurenco, zato je podjetje skušalo s pomočjo analize elektronske pošte, ki so jo dobivale njihove stranke od Amazona, pridobiti konkurenčno prednost. Podjetje je bilo obtoženo kršitve ECPA, vendar je prizivno sodišče prvega okrožja 29. junija 2004 presodilo, da ni šlo za kršitev, saj elektronska pošta ni bila prestrežena med prenosom, pač pa so jo zasegli v svojih računalnikih (iz diska ali iz pomnilnika), česar pa ECPA ne prepoveduje. S tem so tudi zavrnili argumente tožnika, da je za prestrezanje dovolj že, če si nekdo pridobi sporočilo, ki se prenaša, pa čeprav se prenaša tako, da se vmes tudi začasno shrani. Sodnik Lipez je v ločenem negativnem mnenju zapisal, da se elektronske komunikacije na internetu pogosto hkrati prenašajo in so shranjene (shranjene so vsaj v delovnem pomnilniku računalnika), shranjevanje pa je bistveni del procesa prenašanja. Ker ostali sodniki njegovih argumentov niso sprejeli, je Lipez zaključil, da se bodo preiskovalci zaradi tako ozko razumevanega zakona v bodoče verjetno posluževali pomoči ponudnikov e-poštnih storitev pri prestrezanju elektronske pošte in ne bodo več iskali sodne odredbe, kar bo po njegovem mnenju privedlo do pomembnega zmanjšanja pravice do zasebnosti. Po njegovem mnenju pa bi preiskovalci lahko isto načelo uporabili tudi za prisluškovanje zvočnim komunikacijam, saj bi lahko zvočno komunikacijo zasegli, ko bi se začasno shranila na usmernikih telefonskih podjetij.
* ECPA = Electronic Communications Privacy Act.
P. S. Ta zadeva v Evropi seveda ne bi šla skozi...
sudo poweroff
CaqKa ::
>>> Caqka: ne uživaš. sekiraš se. pa neveš zakaj. jaz vem da tako kot jaz ravnam, mi je všeč.
>>> A, zdaj boš pa TI vedel kako se jaz počutim???
>>> Zdaj samo čakam, da mi boš pe določil kako se moram obnašati, da se bom počutil tako, da se bo tebi zdelo da se počutim dobro.
Ta trenutek se boš ful bolje počutil če se boš postavil v kot in se kesal.
>>> Glede Protokola... a si to prav predstavljam: recimo, da si bom zaželel nečesa, npr. leteti, ali pa biti obdan s samimi lepoticami, in potem bo Protokol poskrbel za to, da se bo to takoj uresničilo?
Da. Vsaj v moji zamisli protokola.
>>> Ker če je temu tako, pomeni, da bo Protokol bral moje misli.
>>> In če to drži, potem ne bom imel nobene zasebnosti, saj bo nekdo (Protokol) vedno vedel vse kar vem tudi sam. Se pravi bomo v Protokolu imeli lahko čisto vse, samo zasebnosti ne. Ti si namreč trdil, da bom imel zasebnost, če si bom tako zamislil.
protokol bo mašina. če te bo pa to tako fejst jezlo, pa nebo problema implementirat še funkcije 'pošiljaj vse v /dev/null dokler ne zaukažem drugače'.
>>> A, zdaj boš pa TI vedel kako se jaz počutim???
>>> Zdaj samo čakam, da mi boš pe določil kako se moram obnašati, da se bom počutil tako, da se bo tebi zdelo da se počutim dobro.
Ta trenutek se boš ful bolje počutil če se boš postavil v kot in se kesal.
>>> Glede Protokola... a si to prav predstavljam: recimo, da si bom zaželel nečesa, npr. leteti, ali pa biti obdan s samimi lepoticami, in potem bo Protokol poskrbel za to, da se bo to takoj uresničilo?
Da. Vsaj v moji zamisli protokola.
>>> Ker če je temu tako, pomeni, da bo Protokol bral moje misli.
>>> In če to drži, potem ne bom imel nobene zasebnosti, saj bo nekdo (Protokol) vedno vedel vse kar vem tudi sam. Se pravi bomo v Protokolu imeli lahko čisto vse, samo zasebnosti ne. Ti si namreč trdil, da bom imel zasebnost, če si bom tako zamislil.
protokol bo mašina. če te bo pa to tako fejst jezlo, pa nebo problema implementirat še funkcije 'pošiljaj vse v /dev/null dokler ne zaukažem drugače'.
OwcA ::
To je seveda možno v teoriji. V praksi pa to ne gre. To prav tako dobro veš kot jaz.
Če prav razumem, se ukvarjamo s teoretičnimi možnostmi zlorabe in hkrati le praktičnimi zaščite?
S tem, da zadeva ni tako zelo preprosta, saj je potrebno upoštevati, da nadzorovani nimajo enake moči kot nadzorniki. Eni so v podrejenem položaju, zato morda nespretnost delno izvira tudi iz tega podrejenega položaja, ne?
Praviš, da je nadzor od nekda, torej je večina od nekdaj v podrejenem položaju. Tehnologija daje vsaj nekaterim izmed teh možnost, da se iz tega izvijejo. Za ostale se nič ne spremeni. Ali je enakost tako pomembna, da če ima lahko samo peščica, naj raje nima nihče?
Če je avtomatiziran, se njegova moč poveča. Ni potrebno dodatnih človeških virov, pač pa samo dodaten kapital.
Kapital kupi tudi človeške vire.
Dobiš možnost data-mininga, to je res, ampak v paranojični državi so tako od nekdaj uporabljali ovaduhe, ki efektivno opravljajo isto nalogo, iščejo anomalije, le precej manj objektivno. Skratka, če te država hoče nadzorovat, te bo.
Kako korist razen profiliranega oglaševanja imajo lahko podjetja od vsesplošnega nadzora (ne govorim o nadzoru zaposlenih)? Kar se mene tiče, raje gledam plakate/bannerje za kolesa, avtomobile, koncerte kakor dva nasmejana modela s samokolnicami. Tako da o hudobnosti tega početja bi se dalo razpravljati (morda v novi temi), ostane še kaj drugega?
Ko se je pojavila nova tehnologija (interner) je LOGIČNO, da se je pravica razširila tudi tja. Ne vem zakaj te to moti, saj je povsod tako. Tudi pri copyrightu. A misliš, da digitalno presnemavanje je pa dovoljeno, ker ob sprejemu zakonodaje digitalne tehnologije še ni bilo?
Mislim, to je pa skrajno konzervativno razmišljanje (s stališča prava).. Tudi pri copyrightu. A misliš, da digitalno presnemavanje je pa dovoljeno, ker ob sprejemu zakonodaje digitalne tehnologije še ni bilo?
Ni tako preprosto. Kar se mene tiče je srž problema v tem, da je tehnologija najprej omogočila nekaj novega -- anonimnost, sedaj pa se le-ta omejuje. Ne trdim, da se naj ta problematike na bi pravno uredila, le da se trenutno zanjo zanima le ena skupina ljudi z zelo jasno in nikakor ne posplošljivo ideologijo. Ali so morda človekove pravice vseh, stvar majhne elite?
ZDA imajo dve specifiki ... V Evropi pa imamo EKČP in sicer 8. člen, ki zasebnost eksplicitno omenja. In imamo tudi sodišče ESČP, ki je glede zasebnosti zavzelo precej drugačno stališče kot ZDA.
Sploh ne gre za to, ampak hočem samo izpostaviti, da tvoj pogled na zasebnost očitno ni edini pravno-sociološko mogoč in posledično nujno pravilen. Glede na to, koliko imaš za povedati čez nadzor pri nas, ti takisto očitno ni dovolj tudi EU pogled na zasebnost, tako da imamo že vsaj tri inačice.
Še enkrat preberi moje prejšnje poste. Seveda, ampak te kamere in mikrofone moraš kupiti, dobiti ljudi, ki bodo z njimi upravljali, itd. Na internetu pa vse to že obstaja. In ne rabiš dodatnih ljudi, samo en program, ki bo vse skupaj upravljal.
In to,d a ti nekdo vdre v hišo ni povsem enostavno izvedljivo. ISP ti pa lahko v toj mailbox in loge pogleda kadarkoli.
Tudi program je treba kupiti.
ISP seveda lahko pogleda, kot tudi nekdo, ki zna in ima opremo lahko kadarkoli ulomi (za protiprimer zelo dobro zavarovane hiše, obstaja tudi protiprimer kriptiranja vsebin, ki sem ga omenjal prej, da ti prihranim nekaj pisanja
). Za oba pa velja, da morata pretehtati tveganje, kaj če ju kdo zaloti? To je največja prepreka pri ulamljanju in ta ostaja tudi za ISP.No, resno. Ne razumem, zakaj bi moral utemeljevati zakaj hočem imeti svoje pravice? Pravice imam, in hočem, da jih drugi spoštujejo.
Imam avto in kolo. Prvega puščam parkiranega na ulici, včasih z odprtimi okni, slabo zaprtim prtlažnikom ... Po drug strani, pa je kolo vedno v moji sobi, priklenjeno z veriko za motor na držalo ki je vgrajeno v nosilno steno in ob katerem spi Runo, sto kilski nemški ovčar. Je potemtakem upravičeno sklepati, da je kolo več vredno od avta? Postane situacije sumljiva, če je kolo Rog Kekec, avto pa Jaguar tip E?
No, druga možnost je seveda, da tukaj zganjaš vik in krik zato, ker se s tem ukvarjaš in tematiko poznaš.
Ne, to je vprašanje. Če nisem merljiv portošnik, če torej nočem izpolnjevati "anket", sem "kaznovan". Ne dobim popustov, ugodnosti, itd. Če nisem predvidljiv, če marketing ne more oceniti koliko sem za njih veden, me bodo "kaznovali" tako, da se mi ne bodo posvečali. Ne bodo mi dajali ugodnih ponudb, itd.
Kaj ima to veze z državo, oziroma državljanom, razen tega da slednji naredi retoriko precej bolj melodramatično?
Primer, ki si ga podal, se mi ne zdi ravno pozitivna diskriminacija, prej kupovanje storitve.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
poweroff ::
CaqKa: Ta trenutek se boš ful bolje počutil če se boš postavil v kot in se kesal.
V bistvu sem hotel povedati, da če se ti zdi, da se jaz ful sekiram, se motiš...
Glede Protokola mašine... to problema ne reši, ne? Kaj pa če zadeva ne bo šla v /dev/null, kaj če bo tisti, ki bo mašino postavil vgradil kakšen backdoor, oz. bo začela mašina razmišljat po svoje (če predpostavimo, da bo izoblikovala zavest).
Gre za to, da bo mašina lahko brala tvoje misli, s tem pap o definiciji nimaš več zasebnosti.
Če bi taka matrix-like mašina res obstajala, bi človek imel vse, samo zasebnosti ne. Pa zdaj ne moraliziram ali je to dobro ali slabo, ampak samo ugotavljam.
pošiljaj vse v /dev/null dokler ne zaukažem drugače
Kako bo pa mašina sploh vedela, da sem zaukazal drugače če bo šlo vse v /dev/null?
Očitno ne bo šlo v /dev/null, pač pa še čez en filter... kdo mi lahko garantira kakšen bo ta filter oz. da ne bosta dva?
V bistvu sem hotel povedati, da če se ti zdi, da se jaz ful sekiram, se motiš...
Glede Protokola mašine... to problema ne reši, ne? Kaj pa če zadeva ne bo šla v /dev/null, kaj če bo tisti, ki bo mašino postavil vgradil kakšen backdoor, oz. bo začela mašina razmišljat po svoje (če predpostavimo, da bo izoblikovala zavest).
Gre za to, da bo mašina lahko brala tvoje misli, s tem pap o definiciji nimaš več zasebnosti.
Če bi taka matrix-like mašina res obstajala, bi človek imel vse, samo zasebnosti ne. Pa zdaj ne moraliziram ali je to dobro ali slabo, ampak samo ugotavljam.
pošiljaj vse v /dev/null dokler ne zaukažem drugače
Kako bo pa mašina sploh vedela, da sem zaukazal drugače če bo šlo vse v /dev/null?
Očitno ne bo šlo v /dev/null, pač pa še čez en filter... kdo mi lahko garantira kakšen bo ta filter oz. da ne bosta dva?
sudo poweroff
poweroff ::
Owca: Če prav razumem, se ukvarjamo s teoretičnimi možnostmi zlorabe in hkrati le praktičnimi zaščite?
Ne. Tudi "teoretične možnosti zlorabe" so že postale praktične. Pri Googlu sicer ne, kje drugje pa. Kdo mi lahko garantira, da Google ne bo postal "zloben"? Primer Toysmart! Obljubljali so, da podatkov ne bodo posredovali nikomur. Potem pa jih je doletel stečaj, in kaj so naredili? Hoteli so prodati vse, kar se je dalo.
Pravim samo, da "tehnologije svobode" niso izpolnile pričakovanj cypherpunkerjev in privacy aktivistiov iz 1990-tih let. In da je nesmiselno trditi, da zaščita obstaja, če ne obstaja, oziroma obstaja, a se je ne uporablja (množično).
Malo si poglej kaj so v ZDA delali v 1990, ko se je pojavila kriptografija, to, da so k Zimmermanu prišli agenti FBI zaradi programa PGP je samo vrh ledene gore.
Praviš, da je nadzor od nekda, torej je večina od nekdaj v podrejenem položaju. Tehnologija daje vsaj nekaterim izmed teh možnost, da se iz tega izvijejo. Za ostale se nič ne spremeni. Ali je enakost tako pomembna, da če ima lahko samo peščica, naj raje nima nihče?
Imamo dve vrsti nadzora - nadzor predmetov, okolja in nadzor ljudi. Slednji je v porastu od 18. stoletja dalje (razlog: kapitalizem kot spremenjen način proizvodnje).
Glede tehnologije si me pa narobe razumel: seveda naj imajo tehnologijo, ki omogoča, da se nadzoru izvijemo vsi. Ampak kar mene "moti", oziroma mimo česar ne morem je dejstvo, da sam obstoj tehnologije ne pomeni nič. Uporabljati jo je treba, pa je večina ljudi ne uporablja.
Iz tega ne sledi, da je treba tehnologijo prepovedati, kvečjemu nasprotno - še bolj bi jo mogli popularizirati. Samo dejstvo je, da sam pojav, obstoj tehnologije ni dovolj. Zato ne moremo tdriti, da je z samim obstojem prišlo do uravnoteženja.
Dobiš možnost data-mininga, to je res, ampak v paranojični državi so tako od nekdaj uporabljali ovaduhe, ki efektivno opravljajo isto nalogo, iščejo anomalije, le precej manj objektivno. Skratka, če te država hoče nadzorovat, te bo.
Da, vendar potem sistem (če je ovaduhov preveč) razpade. Ker ovaduhi potrebujejo motivacijo, to pa zahteva konstantne vire. Od daril, ugodnosti, do psihološkega treninga, itd. Tehologija rabi le štrom. Tehnologija je vsekakor bolj zanesljiva in cenejša - na dolgi rok.
Kako korist razen profiliranega oglaševanja imajo lahko podjetja od vsesplošnega nadzora (ne govorim o nadzoru zaposlenih)? ... Tako da o hudobnosti tega početja bi se dalo razpravljati (morda v novi temi), ostane še kaj drugega?
Hm, saj ne govorim, da je to početje hudobno. Samo pravim, da je to početje tudi neka oblika nadzora. Ki ima svoje pluse, pa tudi minuse. Ampak konkretno: v ZDA FBI ne rabi sodne odredbe za zaseg podatkov od tvojega ISPja. Samo prosi ISPja naj "prostovoljno" pove tvoje podatke. Ali pa naj jih predloži sodišču.
Skratka - ko so podatki enkrat zbrani čakajo. In če je interes pridejo na dan. Le primer je kandidat za Vrhovnega sodnika ZDA Bork. Tip je sicer skrajen, po mnenju nekaterih celo fašističen desničar in republikanec, vendar kar se mu je zgodilo je težka svinjarija.
Kandidiral je za vrhovnega sodnika. Pred tem si je pa v eni videoteki izposojal filme... z khm... zanimivo vsebino. In kaj se je zgodilo. Zadeva je prišla v javnost. In ni bil izvoljen.
Ali pa mornariški častnik, ki se je subscribal na AOL in tam na pristopni izjavi kot marital status vpisal gej. Zadeva je prišla na ušesa mornarici (čeprav so celo interna pravila AOL zahtevala, da ti podatki ostanejo strogo tajni), in človek je imel resne težave v službi.
Kar se mene tiče je srž problema v tem, da je tehnologija najprej omogočila nekaj novega -- anonimnost, sedaj pa se le-ta omejuje.
Hm, v 90-tih letih so govorili, da je tehnologija samo omogočila tisto, kar smo NEKOČ (stoletja nazaj) že imeli, pa potem izgubili.
Neanonimnost ni danost, neanonimnost je nastala.
Ne trdim, da se naj ta problematike na bi pravno uredila, le da se trenutno zanjo zanima le ena skupina ljudi z zelo jasno in nikakor ne posplošljivo ideologijo. Ali so morda človekove pravice vseh, stvar majhne elite?
Ne, vendar če se večina za neko pravico ne zavzema - a naj to pravico potem odpravimo?
V demokraciji večina ne čuti potrebe po svobodi govora. A naj potem svobodo govora odpravimo?
Sploh ne gre za to, ampak hočem samo izpostaviti, da tvoj pogled na zasebnost očitno ni edini pravno-sociološko mogoč in posledično nujno pravilen. Glede na to, koliko imaš za povedati čez nadzor pri nas, ti takisto očitno ni dovolj tudi EU pogled na zasebnost, tako da imamo že vsaj tri inačice.
Seveda ne, a pravim, da mi moraš verjeti na besedo?
Jaz samo razmišljam o zadevi, primerjam EU in ZDA in vse skupaj z nekim idealnim modelom, ki pa v praksi seveda ni uresničljiv.
Za oba pa velja, da morata pretehtati tveganje, kaj če ju kdo zaloti? To je največja prepreka pri ulamljanju in ta ostaja tudi za ISP.
Verjetnost, da boš opazil, da nekdo snifa tvoj promet na routerju je... nič? Ali nekaj takega.
Postane situacije sumljiva, če je kolo Rog Kekec, avto pa Jaguar tip E?
No, druga možnost je seveda, da tukaj zganjaš vik in krik zato, ker se s tem ukvarjaš in tematiko poznaš.
Seveda postane sumljiva. Ampak, kaj pa če si ti ugotovil, da tvoje staro kolo pridobiva na vrednosti in da država zvišuje davek na avtomobile in avta kmalu ne boš več mogel uporabljati? V tem primeru je na dolgi rok bolj pomembno vse sile usmeriti v kolo.
Sicer pa ja, z zasebnostjo se zelo veliko ukvarjam, v bistvu pišem doktorat na to temo.
Kaj ima to veze z državo, oziroma državljanom, razen tega da slednji naredi retoriko precej bolj melodramatično?
Državljani s "čudnimi navadami" (tudi potrošniškimi) so pogosto tarča državnega nadzora. Skušaj v ZDA kupiti letalsko karto "anonimno", s cashem in ne kreditno kartico.
Če uživaš v telesnih pregledih, seveda...
Ne. Tudi "teoretične možnosti zlorabe" so že postale praktične. Pri Googlu sicer ne, kje drugje pa. Kdo mi lahko garantira, da Google ne bo postal "zloben"? Primer Toysmart! Obljubljali so, da podatkov ne bodo posredovali nikomur. Potem pa jih je doletel stečaj, in kaj so naredili? Hoteli so prodati vse, kar se je dalo.
Pravim samo, da "tehnologije svobode" niso izpolnile pričakovanj cypherpunkerjev in privacy aktivistiov iz 1990-tih let. In da je nesmiselno trditi, da zaščita obstaja, če ne obstaja, oziroma obstaja, a se je ne uporablja (množično).
Malo si poglej kaj so v ZDA delali v 1990, ko se je pojavila kriptografija, to, da so k Zimmermanu prišli agenti FBI zaradi programa PGP je samo vrh ledene gore.
Praviš, da je nadzor od nekda, torej je večina od nekdaj v podrejenem položaju. Tehnologija daje vsaj nekaterim izmed teh možnost, da se iz tega izvijejo. Za ostale se nič ne spremeni. Ali je enakost tako pomembna, da če ima lahko samo peščica, naj raje nima nihče?
Imamo dve vrsti nadzora - nadzor predmetov, okolja in nadzor ljudi. Slednji je v porastu od 18. stoletja dalje (razlog: kapitalizem kot spremenjen način proizvodnje).
Glede tehnologije si me pa narobe razumel: seveda naj imajo tehnologijo, ki omogoča, da se nadzoru izvijemo vsi. Ampak kar mene "moti", oziroma mimo česar ne morem je dejstvo, da sam obstoj tehnologije ne pomeni nič. Uporabljati jo je treba, pa je večina ljudi ne uporablja.
Iz tega ne sledi, da je treba tehnologijo prepovedati, kvečjemu nasprotno - še bolj bi jo mogli popularizirati. Samo dejstvo je, da sam pojav, obstoj tehnologije ni dovolj. Zato ne moremo tdriti, da je z samim obstojem prišlo do uravnoteženja.
Dobiš možnost data-mininga, to je res, ampak v paranojični državi so tako od nekdaj uporabljali ovaduhe, ki efektivno opravljajo isto nalogo, iščejo anomalije, le precej manj objektivno. Skratka, če te država hoče nadzorovat, te bo.
Da, vendar potem sistem (če je ovaduhov preveč) razpade. Ker ovaduhi potrebujejo motivacijo, to pa zahteva konstantne vire. Od daril, ugodnosti, do psihološkega treninga, itd. Tehologija rabi le štrom. Tehnologija je vsekakor bolj zanesljiva in cenejša - na dolgi rok.
Kako korist razen profiliranega oglaševanja imajo lahko podjetja od vsesplošnega nadzora (ne govorim o nadzoru zaposlenih)? ... Tako da o hudobnosti tega početja bi se dalo razpravljati (morda v novi temi), ostane še kaj drugega?
Hm, saj ne govorim, da je to početje hudobno. Samo pravim, da je to početje tudi neka oblika nadzora. Ki ima svoje pluse, pa tudi minuse. Ampak konkretno: v ZDA FBI ne rabi sodne odredbe za zaseg podatkov od tvojega ISPja. Samo prosi ISPja naj "prostovoljno" pove tvoje podatke. Ali pa naj jih predloži sodišču.
Skratka - ko so podatki enkrat zbrani čakajo. In če je interes pridejo na dan. Le primer je kandidat za Vrhovnega sodnika ZDA Bork. Tip je sicer skrajen, po mnenju nekaterih celo fašističen desničar in republikanec, vendar kar se mu je zgodilo je težka svinjarija.
Kandidiral je za vrhovnega sodnika. Pred tem si je pa v eni videoteki izposojal filme... z khm... zanimivo vsebino. In kaj se je zgodilo. Zadeva je prišla v javnost. In ni bil izvoljen.
Ali pa mornariški častnik, ki se je subscribal na AOL in tam na pristopni izjavi kot marital status vpisal gej. Zadeva je prišla na ušesa mornarici (čeprav so celo interna pravila AOL zahtevala, da ti podatki ostanejo strogo tajni), in človek je imel resne težave v službi.
Kar se mene tiče je srž problema v tem, da je tehnologija najprej omogočila nekaj novega -- anonimnost, sedaj pa se le-ta omejuje.
Hm, v 90-tih letih so govorili, da je tehnologija samo omogočila tisto, kar smo NEKOČ (stoletja nazaj) že imeli, pa potem izgubili.
Neanonimnost ni danost, neanonimnost je nastala.
Ne trdim, da se naj ta problematike na bi pravno uredila, le da se trenutno zanjo zanima le ena skupina ljudi z zelo jasno in nikakor ne posplošljivo ideologijo. Ali so morda človekove pravice vseh, stvar majhne elite?
Ne, vendar če se večina za neko pravico ne zavzema - a naj to pravico potem odpravimo?
V demokraciji večina ne čuti potrebe po svobodi govora. A naj potem svobodo govora odpravimo?
Sploh ne gre za to, ampak hočem samo izpostaviti, da tvoj pogled na zasebnost očitno ni edini pravno-sociološko mogoč in posledično nujno pravilen. Glede na to, koliko imaš za povedati čez nadzor pri nas, ti takisto očitno ni dovolj tudi EU pogled na zasebnost, tako da imamo že vsaj tri inačice.
Seveda ne, a pravim, da mi moraš verjeti na besedo?
Jaz samo razmišljam o zadevi, primerjam EU in ZDA in vse skupaj z nekim idealnim modelom, ki pa v praksi seveda ni uresničljiv.Za oba pa velja, da morata pretehtati tveganje, kaj če ju kdo zaloti? To je največja prepreka pri ulamljanju in ta ostaja tudi za ISP.
Verjetnost, da boš opazil, da nekdo snifa tvoj promet na routerju je... nič? Ali nekaj takega.
Postane situacije sumljiva, če je kolo Rog Kekec, avto pa Jaguar tip E?
No, druga možnost je seveda, da tukaj zganjaš vik in krik zato, ker se s tem ukvarjaš in tematiko poznaš.
Seveda postane sumljiva. Ampak, kaj pa če si ti ugotovil, da tvoje staro kolo pridobiva na vrednosti in da država zvišuje davek na avtomobile in avta kmalu ne boš več mogel uporabljati? V tem primeru je na dolgi rok bolj pomembno vse sile usmeriti v kolo.
Sicer pa ja, z zasebnostjo se zelo veliko ukvarjam, v bistvu pišem doktorat na to temo.
Kaj ima to veze z državo, oziroma državljanom, razen tega da slednji naredi retoriko precej bolj melodramatično?
Državljani s "čudnimi navadami" (tudi potrošniškimi) so pogosto tarča državnega nadzora. Skušaj v ZDA kupiti letalsko karto "anonimno", s cashem in ne kreditno kartico.
Če uživaš v telesnih pregledih, seveda...
sudo poweroff
BBB ::
CaqKa:
mathaii malo več optimizma, pa boš kr naenkrat imel več zasebnosti
Mešaš optimizen z ignoranco. Če se slepiš oz. se niti ne pozanimaš o okoliščinah, v katerih živiš, boš "zavedno" ali nezavedno neveden. Nevednež pa se res nima česa bati. Če puščaš avtomobil odklenjen s priloženimi ključi in si poln optimiza, da te bo vedno čakal tam, kjer si ga parkiral, potem lahko rečem, da ne poznaš značilnosti določenih množic ljudi okoli sebe. Če pa jih poznaš in to dejstvo v imenu optimizma preprosto ignoriraš, si za moje pojme norec in ne optimist.
Več kot poznaš značilnosti sveta, bolj vidiš kje so v njem omejitve in pasti. Enako se lahko s širokim poznavanjem zavedaš, kje ti kdo lahko krati zasebnost. Žal je s spoznanji tako, da je marsikatero neprijetno. Lahko pa živiš v sladki nevednosti in računaš le na mnogo srečnih spletov okoliščin, da ti bo v življenju z neprijetnostmi prizaneseno. Pa ti resno misliš, da te bo tvoj optimizen reševal pred morebitnimi težavami, ki jih ignoriraš? Ko se z razpoložljivimi sredstvi zavaruješ, potem pa se lahko greš optimizem.
mathaii malo več optimizma, pa boš kr naenkrat imel več zasebnosti
Mešaš optimizen z ignoranco. Če se slepiš oz. se niti ne pozanimaš o okoliščinah, v katerih živiš, boš "zavedno" ali nezavedno neveden. Nevednež pa se res nima česa bati. Če puščaš avtomobil odklenjen s priloženimi ključi in si poln optimiza, da te bo vedno čakal tam, kjer si ga parkiral, potem lahko rečem, da ne poznaš značilnosti določenih množic ljudi okoli sebe. Če pa jih poznaš in to dejstvo v imenu optimizma preprosto ignoriraš, si za moje pojme norec in ne optimist.
Več kot poznaš značilnosti sveta, bolj vidiš kje so v njem omejitve in pasti. Enako se lahko s širokim poznavanjem zavedaš, kje ti kdo lahko krati zasebnost. Žal je s spoznanji tako, da je marsikatero neprijetno. Lahko pa živiš v sladki nevednosti in računaš le na mnogo srečnih spletov okoliščin, da ti bo v življenju z neprijetnostmi prizaneseno. Pa ti resno misliš, da te bo tvoj optimizen reševal pred morebitnimi težavami, ki jih ignoriraš? Ko se z razpoložljivimi sredstvi zavaruješ, potem pa se lahko greš optimizem.
OwcA ::
Ne. Tudi "teoretične možnosti zlorabe" so že postale praktične.
Kot tudi teoretične možnosti zaščite.
Le s to dopolnitvijo, da se slednje uporoabljajo kljub vsemu v večih primerih kot zlorabe.
Samo dejstvo je, da sam pojav, obstoj tehnologije ni dovolj. Zato ne moremo tdriti, da je z samim obstojem prišlo do uravnoteženja.
Ta trditev drži tudi, če je tehnologija recimo GWA.
Da, vendar potem sistem (če je ovaduhov preveč) razpade. Ker ovaduhi potrebujejo motivacijo, to pa zahteva konstantne vire. Od daril, ugodnosti, do psihološkega treninga, itd. Tehologija rabi le štrom. Tehnologija je vsekakor bolj zanesljiva in cenejša - na dolgi rok.
Vsak sistem moraš vzdrževati, nadgrajevati.
Poanta je v tem, da tehnologija o kateri je trenutno govora ne prinese nič novega,v nasprotju z recimo vgradnjo GPS oddajnika v vsakega "državljana"
.Skratka - ko so podatki enkrat zbrani čakajo. In če je interes pridejo na dan. Le primer ...
Govorice so od nekdaj lahko pokopale človka. Kot sem že rekel, stvar se je le v toliko spremenila, da je vse bolj globalno. Kaj je soseda "po naklućju" videla dan danes zanima le še tabloide.
Hm, v 90-tih letih so govorili, da je tehnologija samo omogočila tisto, kar smo NEKOČ (stoletja nazaj) že imeli, pa potem izgubili.
To je bolj skladno z mitom o plemenitem divjaku kot zgodovino.
- Skupnosti so bile manjše (vsi poznajo vse)
- pretok ljudi je bil omejen (bodisi s pomankanjem transportnih sredstev, bodisi s prepovedmi).
- razširjene družine so živele pod isto streho
- izrazitejša delitev po slojih (takoj očitno izstopaš in si sumljiv ter zato privabiš poglede)
- več absolutističnih režimov
- večji upliv cerkve (spoved nedvomno navrže mnoge "zanimivosti") ...
Ne, vendar če se večina za neko pravico ne zavzema - a naj to pravico potem odpravimo?
Ne podtikaj in raje odgovori na zastavljeno vprašanje, ste privacy aktivisti poklicani in upravičeni do "monopola" nad zasebnostjo?
Verjetnost, da boš opazil, da nekdo snifa tvoj promet na routerju je... nič? Ali nekaj takega.
Če snifaš sto tisoč klijentov je treba tudi verjetnost pomnožiti z 10^5.
Ampak, kaj pa če si ti ugotovil, da tvoje staro kolo pridobiva na vrednosti in da država zvišuje davek na avtomobile in avta kmalu ne boš več mogel uporabljati? V tem primeru je na dolgi rok bolj pomembno vse sile usmeriti v kolo.
V vsej svoji briljantnosti
sem to možnost že predvidel s primerom. Tip E je starodobnik (predstavljen leta 1961), mnogi ga imajo za najboljiši avto vseh časov, tako je dobro ohranjenemu primeru vrednost zagotovljena kot kakšni umetnini. Ampak s tem sem že malo skrenil s teme, priznam. Državljani s "čudnimi navadami" (tudi potrošniškimi) so pogosto tarča državnega nadzora. Skušaj v ZDA kupiti letalsko karto "anonimno", s cashem in ne kreditno kartico.
Od izpolnjevanja anket in kupončkov do tega je kar precejšen (vprašljivo smiselen skok), se ti ne zdi? Ne predstavljati države kot aparata "hudobnih multikorporacij".
Poleg tega, kaj pa pri nas, ko sploh ne moreš kupiti letalske karte anonimno? Kakšni smo v tem pogledu v primerjavi z ameriko? Boljši? Slabši? Ali le drugačni?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Gandalfar ::
Kupis jo lahko verjetno s cashem, sam vsi neki tezijo z gledanjem osebnega dokumenta :/
BigWhale ::
Lahko ti jo kupi 'kolega' s cashem... Pri vkrcanju ne preverjajo identitete. No, vsaj meni je niso.
Gandalfar ::
Lani decembra pri letu znotraj evrope so mi jo preverjali. Tako na nasi strani kot tudi v Belgiji
poweroff ::
Kot tudi teoretične možnosti zaščite.
Le s to dopolnitvijo, da se slednje uporoabljajo kljub vsemu v večih primerih kot zlorabe.
Da, vendar samo na segmentu elektronskega poslovanja. Koliko ljudi, ki uporablja internetno bančništvo uporablja SSL? Vsi. Zakaj? Zato, ker jim je to banka "vsilila" (kar je OK, da se razumemo).
Koliko ljudi uporablja enkripcijo e-pošte?
Jaz poznam same hardcore paranoid-security uporabnike, pa si večinoma izmenjujemo pošto nekriptirano. Navadni uporabniki pa še vejo ne kaj je to PGP. Za SSL so pa že vsaj slišali.
Ta trditev drži tudi, če je tehnologija recimo GWA.
GWA?
Vsak sistem moraš vzdrževati, nadgrajevati.
Poanta je v tem, da tehnologija o kateri je trenutno govora ne prinese nič novega,v nasprotju z recimo vgradnjo GPS oddajnika v vsakega "državljana".
Ja, ampak mislim, da cena tehnologije dolgoročno pada. CCTV nadzorne kamere so lep primer. Včasih so bile drage, danes si jih lahko privošči vsak podjetnik. Cena ljudi pa ostaja približno enaka. Morda se celo še povečuje zaradi socialnih pravic.
Drugače pa poznam ljudi, ki bi se povsem strinjali z vgradnjo GPS oddajnikov. Ali pa z obvezno RFID identifikacijo. Čez deset let bo verjetno tako razmišljala večina ljudi.
Recimo dejstvo je, da se da beležiti lokacije mobilnih telefonov.
Dejstvo je, da se te lokacije beležijo - sem bil sam navzoč na sodni obravnavi, kjer je policija ZA NAZAJ dobila te podatke o osumljencih. Se pravi se tehnologija sledenja že uporablja. Se kdo razburja? Nihče. Ne vem zakaj bi se potem razburjali če bi vgreadili GPS oddajnike... samo, da bo zadeva narejena dovolj previdno in pametno. Ponudi to kot novo tržno storitev, in bo folk množično hotel to imeti :-)))
Kaj prinaša novega Googlova tehnologija?
Teoretične možnosti centralnega zbiranja vseh podatkov o uporabnikih interneta počasi realizira. Zdajle imajo še težave z implementacijo, vendar se učijo in zadeve optimizirajo. Ko bo tehnologija enkrat razvita in stestirana, jo pa lahko prodajo komurkoli.
Hollerith je tehnologijo analize popisnih podatkov razvil instestiral v ZDA. Potem pa zadevo poslal Nemcem za vodenje koncentracijskih taborišč. Ne razumi me narobe: ne pravim, da je ta tehnologija slaba, ali da je ne bi smelo biti.
Mimogrede: tudi sledenja lokacij GSMjev v prvotni mobilni telefoniji ni bilo. Kasneje je ZDA hotela da se to obvezno beleži, pa so se podjetja temu uprla zaradi visokih stroškov razvoja in implementacije te tehnologije. Potem je pa biznis našel novo tržno nišo - lokacijske storitve, in so to lepo implementirali v centrale. Zdaj pa država lahko zahteva da se smejo uporabljati samo centrale, ki imajo to vgrajeno. In se nihče več ne razburja.
Govorice so od nekdaj lahko pokopale človka. Kot sem že rekel, stvar se je le v toliko spremenila, da je vse bolj globalno.
Iz česar sledi, da je obstoj baze podatkov že grožnja. Ne glede na zaščito, itd. lahko podatki enkrat pricurljajo v javnost. Recimo da si zaposlen v vojski in si gej. Najbolj varno je, da ta podatek ni nikjer zabeležen. Čim je v neki bazi, nimaš več kontrole nad njim.
Enako s tvojimi SMSi, maili, glasovno pošto. Zadeva je čedalje bolj pod nadzorom tvojega operaterja, ne tebe kar pa JE NOVOST. Lanskoletni hack v T-Mobile v ZDA je ogrozil glasovne predale 16 mio. uporabnikov. To je razlika: dovolj je en vdor v T-mobilovo bazo, ni potrebno 16 milijonov vdorov v terminale uporabnikov.
To je bolj skladno z mitom o plemenitem divjaku kot zgodovino.
- Skupnosti so bile manjše (vsi poznajo vse)
- pretok ljudi je bil omejen (bodisi s pomankanjem transportnih sredstev, bodisi s prepovedmi).
- razširjene družine so živele pod isto streho
- izrazitejša delitev po slojih (takoj očitno izstopaš in si sumljiv ter zato privabiš poglede)
- več absolutističnih režimov
- večji upliv cerkve (spoved nedvomno navrže mnoge "zanimivosti") ...
To vse drži (in jaz sem precej kritičen do tega romantičnega nakladanja cypherpunkerjev v 90-tih letih, dejstvo pa je, da zasebnosti kot pravice pred 18. stoletjem niso poznali. V antiki je bila pa zasebna sfera nekaj manjvrednega, slabega. Potem v 19. stoletju postane vrednota, in se potem začne krčiti. Najprej na intimno, množična družba in množični marketing pa začne še "napad" na intimno. Je pa Arendtova napisala neko knjigo, kjer trdi, da popolna izguba zasebne in javne sfere privede do totalitarizma. V bistvu je ravno to problem, ker je zasebna sfera povezana z javno. In oboje skupaj s svobodo, predvsem politično svobodo. Če boš imel kdaj voljo, si preberi Vita Activa. Je sicer precej težka filozofija, ampak ko razumeš, je kar zanimivo.
Ne podtikaj in raje odgovori na zastavljeno vprašanje, ste privacy aktivisti poklicani in upravičeni do "monopola" nad zasebnostjo?
Ne razumem kaj pomeni monopol?
Z zasebnostjo se lahko ukvarja vsak, ki izpolnjuje pogoj: da je človeško bitje, ali pa da ima interes v zvesi s tem (recimo korporacija). Če nekdo nima interesa ukvarjati se s tem, ga pa seveda ne moremo prisiliti. Privacy aktivisti se navadno s temi zadevami intenzivno ukvarjamo in poznamo problematiko. In smo tudi bolj senzibilni glede tega. Zato seveda smo lažje glasni kot nekdo, ki zadev ne pozna. Kje pa misliš, da sem našel podatek, da je avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo obveznost operaterjev, da izvajajo prestrezanje? V združenju bioloških kmetovalcev gotovo ne.
Ampak tu jaz ne vidim monopola. Znanje je dostopno vsakomur, vsakdo pa lahko tudi pove svoje mnenje.
Gre za naslednje vprašanje: recimo, da zakonodajalec zazna nek problem, in hoče urediti neko področje. Na koga se bo obrnil? Na tistega, jasno, ki se s tem ukvarja. Ki mu bo znal svetovati. Odločil se bo seveda sam.
Ko se na netu pojavijo slike Taje, koga kličejo novinarji? Veterinarskega inšpektorja, ali inšpektorja za varstvo osebnih podatkov? Mislim, tukaj ne vidim nekega silnega monopola.
Če te pa moti, da smo nekateri bolj glasni... kaj ti preprečuje, da bi bil tudi ti glasen?
Če snifaš sto tisoč klijentov je treba tudi verjetnost pomnožiti z 10^5.
10^5 x 0 = 0
Pravzaprav tako snifanje že obstaja. SpamAssasin je tak primer. Seveda izloča spam. Ampak kakšni Kitajci bi ga bili pa hitro sposobni prilagoditi tako, da bi izločal ljudi, ki širijo "reakcionarne govorice". Če tega že niso storili.
Milijon mailov ročno pregledati je problem, če pa ReakcionarAssasin iz tega izloči 100 najbolj relevantnih, ki jih pregleda človek, pa naloga ni več neuresničljiva.
Od izpolnjevanja anket in kupončkov do tega je kar precejšen (vprašljivo smiselen skok), se ti ne zdi? Ne predstavljati države kot aparata "hudobnih multikorporacij".
O nadzoru ljudi ne moremo govoriti enoznačno. So različni vidiki, ki niso neposredno povezani. Po drugi strani pa je danes vse povezano - politika, države, korporacije... Recimo v ZDA FBI ne more priti do določenih podatkov zaradi zakonskih ovir, lahko pa jih zberejo podjetja in jih FBI legalno kupi. Potem se včasih pač zgodi, da kakšna tajna služba malce finančno in kadrovsko pomaga kakšni firmi... seveda povsem naključno. :-)
Hkrati korporacije v ZDA močno pritiskajo na zakonodajalca, naj določenih vprašanj zasebnosti ne uredi zakonsko. Tako da neka povezanost obstaja.
Poleg tega, kaj pa pri nas, ko sploh ne moreš kupiti letalske karte anonimno? Kakšni smo v tem pogledu v primerjavi z ameriko? Boljši? Slabši? Ali le drugačni?
Drugačni.
Saj tudi ne pravim, da je ameriški sistem zloben, ampak kot recimo navadni posameznik sem v Evropi bolj zaščiten pred zlorabami, kot v ZDA. V ZDA pa nisem, to pa zato, ker ima sam sistem nekatere omejitve. Pa ne mislim, da ne nekdo te omejitve namerno vgradil v sistem. Ne, samo evolucija je privedla do točke, ko so se napetosti začele kazati. Enkrat bo počilo in takrat bo sistem treba prilagoditi. Jaz se ukvarjam z raziskovanjem kje in kdaj lahko poči in kako bo potrebno sistem prilagoditi.
BW: Lahko ti jo kupi 'kolega' s cashem... Pri vkrcanju ne preverjajo identitete. No, vsaj meni je niso.
Tudi če preverjajo identiteto in karto kupiš v ZDA, se da priti z lažno identiteto na letalo. O tem je pisal Schneier v CryptoGramu kakšen mesec ali dva nazaj. Zadeva preverejeno deluje!
Le s to dopolnitvijo, da se slednje uporoabljajo kljub vsemu v večih primerih kot zlorabe.
Da, vendar samo na segmentu elektronskega poslovanja. Koliko ljudi, ki uporablja internetno bančništvo uporablja SSL? Vsi. Zakaj? Zato, ker jim je to banka "vsilila" (kar je OK, da se razumemo).
Koliko ljudi uporablja enkripcijo e-pošte?
Jaz poznam same hardcore paranoid-security uporabnike, pa si večinoma izmenjujemo pošto nekriptirano. Navadni uporabniki pa še vejo ne kaj je to PGP. Za SSL so pa že vsaj slišali.
Ta trditev drži tudi, če je tehnologija recimo GWA.
GWA?
Vsak sistem moraš vzdrževati, nadgrajevati.
Poanta je v tem, da tehnologija o kateri je trenutno govora ne prinese nič novega,v nasprotju z recimo vgradnjo GPS oddajnika v vsakega "državljana"
.Ja, ampak mislim, da cena tehnologije dolgoročno pada. CCTV nadzorne kamere so lep primer. Včasih so bile drage, danes si jih lahko privošči vsak podjetnik. Cena ljudi pa ostaja približno enaka. Morda se celo še povečuje zaradi socialnih pravic.
Drugače pa poznam ljudi, ki bi se povsem strinjali z vgradnjo GPS oddajnikov. Ali pa z obvezno RFID identifikacijo. Čez deset let bo verjetno tako razmišljala večina ljudi.
Recimo dejstvo je, da se da beležiti lokacije mobilnih telefonov.
Dejstvo je, da se te lokacije beležijo - sem bil sam navzoč na sodni obravnavi, kjer je policija ZA NAZAJ dobila te podatke o osumljencih. Se pravi se tehnologija sledenja že uporablja. Se kdo razburja? Nihče. Ne vem zakaj bi se potem razburjali če bi vgreadili GPS oddajnike... samo, da bo zadeva narejena dovolj previdno in pametno. Ponudi to kot novo tržno storitev, in bo folk množično hotel to imeti :-)))
Kaj prinaša novega Googlova tehnologija?
Teoretične možnosti centralnega zbiranja vseh podatkov o uporabnikih interneta počasi realizira. Zdajle imajo še težave z implementacijo, vendar se učijo in zadeve optimizirajo. Ko bo tehnologija enkrat razvita in stestirana, jo pa lahko prodajo komurkoli.
Hollerith je tehnologijo analize popisnih podatkov razvil instestiral v ZDA. Potem pa zadevo poslal Nemcem za vodenje koncentracijskih taborišč. Ne razumi me narobe: ne pravim, da je ta tehnologija slaba, ali da je ne bi smelo biti.
Mimogrede: tudi sledenja lokacij GSMjev v prvotni mobilni telefoniji ni bilo. Kasneje je ZDA hotela da se to obvezno beleži, pa so se podjetja temu uprla zaradi visokih stroškov razvoja in implementacije te tehnologije. Potem je pa biznis našel novo tržno nišo - lokacijske storitve, in so to lepo implementirali v centrale. Zdaj pa država lahko zahteva da se smejo uporabljati samo centrale, ki imajo to vgrajeno. In se nihče več ne razburja.
Govorice so od nekdaj lahko pokopale človka. Kot sem že rekel, stvar se je le v toliko spremenila, da je vse bolj globalno.
Iz česar sledi, da je obstoj baze podatkov že grožnja. Ne glede na zaščito, itd. lahko podatki enkrat pricurljajo v javnost. Recimo da si zaposlen v vojski in si gej. Najbolj varno je, da ta podatek ni nikjer zabeležen. Čim je v neki bazi, nimaš več kontrole nad njim.
Enako s tvojimi SMSi, maili, glasovno pošto. Zadeva je čedalje bolj pod nadzorom tvojega operaterja, ne tebe kar pa JE NOVOST. Lanskoletni hack v T-Mobile v ZDA je ogrozil glasovne predale 16 mio. uporabnikov. To je razlika: dovolj je en vdor v T-mobilovo bazo, ni potrebno 16 milijonov vdorov v terminale uporabnikov.
To je bolj skladno z mitom o plemenitem divjaku kot zgodovino.
- Skupnosti so bile manjše (vsi poznajo vse)
- pretok ljudi je bil omejen (bodisi s pomankanjem transportnih sredstev, bodisi s prepovedmi).
- razširjene družine so živele pod isto streho
- izrazitejša delitev po slojih (takoj očitno izstopaš in si sumljiv ter zato privabiš poglede)
- več absolutističnih režimov
- večji upliv cerkve (spoved nedvomno navrže mnoge "zanimivosti") ...
To vse drži (in jaz sem precej kritičen do tega romantičnega nakladanja cypherpunkerjev v 90-tih letih, dejstvo pa je, da zasebnosti kot pravice pred 18. stoletjem niso poznali. V antiki je bila pa zasebna sfera nekaj manjvrednega, slabega. Potem v 19. stoletju postane vrednota, in se potem začne krčiti. Najprej na intimno, množična družba in množični marketing pa začne še "napad" na intimno. Je pa Arendtova napisala neko knjigo, kjer trdi, da popolna izguba zasebne in javne sfere privede do totalitarizma. V bistvu je ravno to problem, ker je zasebna sfera povezana z javno. In oboje skupaj s svobodo, predvsem politično svobodo. Če boš imel kdaj voljo, si preberi Vita Activa. Je sicer precej težka filozofija, ampak ko razumeš, je kar zanimivo.
Ne podtikaj in raje odgovori na zastavljeno vprašanje, ste privacy aktivisti poklicani in upravičeni do "monopola" nad zasebnostjo?
Ne razumem kaj pomeni monopol?
Z zasebnostjo se lahko ukvarja vsak, ki izpolnjuje pogoj: da je človeško bitje, ali pa da ima interes v zvesi s tem (recimo korporacija). Če nekdo nima interesa ukvarjati se s tem, ga pa seveda ne moremo prisiliti. Privacy aktivisti se navadno s temi zadevami intenzivno ukvarjamo in poznamo problematiko. In smo tudi bolj senzibilni glede tega. Zato seveda smo lažje glasni kot nekdo, ki zadev ne pozna. Kje pa misliš, da sem našel podatek, da je avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo obveznost operaterjev, da izvajajo prestrezanje? V združenju bioloških kmetovalcev gotovo ne.
Ampak tu jaz ne vidim monopola. Znanje je dostopno vsakomur, vsakdo pa lahko tudi pove svoje mnenje.
Gre za naslednje vprašanje: recimo, da zakonodajalec zazna nek problem, in hoče urediti neko področje. Na koga se bo obrnil? Na tistega, jasno, ki se s tem ukvarja. Ki mu bo znal svetovati. Odločil se bo seveda sam.
Ko se na netu pojavijo slike Taje, koga kličejo novinarji? Veterinarskega inšpektorja, ali inšpektorja za varstvo osebnih podatkov? Mislim, tukaj ne vidim nekega silnega monopola.
Če te pa moti, da smo nekateri bolj glasni... kaj ti preprečuje, da bi bil tudi ti glasen?
Če snifaš sto tisoč klijentov je treba tudi verjetnost pomnožiti z 10^5.
10^5 x 0 = 0
Pravzaprav tako snifanje že obstaja. SpamAssasin je tak primer. Seveda izloča spam. Ampak kakšni Kitajci bi ga bili pa hitro sposobni prilagoditi tako, da bi izločal ljudi, ki širijo "reakcionarne govorice". Če tega že niso storili.
Milijon mailov ročno pregledati je problem, če pa ReakcionarAssasin iz tega izloči 100 najbolj relevantnih, ki jih pregleda človek, pa naloga ni več neuresničljiva.
Od izpolnjevanja anket in kupončkov do tega je kar precejšen (vprašljivo smiselen skok), se ti ne zdi? Ne predstavljati države kot aparata "hudobnih multikorporacij".
O nadzoru ljudi ne moremo govoriti enoznačno. So različni vidiki, ki niso neposredno povezani. Po drugi strani pa je danes vse povezano - politika, države, korporacije... Recimo v ZDA FBI ne more priti do določenih podatkov zaradi zakonskih ovir, lahko pa jih zberejo podjetja in jih FBI legalno kupi. Potem se včasih pač zgodi, da kakšna tajna služba malce finančno in kadrovsko pomaga kakšni firmi... seveda povsem naključno. :-)
Hkrati korporacije v ZDA močno pritiskajo na zakonodajalca, naj določenih vprašanj zasebnosti ne uredi zakonsko. Tako da neka povezanost obstaja.
Poleg tega, kaj pa pri nas, ko sploh ne moreš kupiti letalske karte anonimno? Kakšni smo v tem pogledu v primerjavi z ameriko? Boljši? Slabši? Ali le drugačni?
Drugačni.
Saj tudi ne pravim, da je ameriški sistem zloben, ampak kot recimo navadni posameznik sem v Evropi bolj zaščiten pred zlorabami, kot v ZDA. V ZDA pa nisem, to pa zato, ker ima sam sistem nekatere omejitve. Pa ne mislim, da ne nekdo te omejitve namerno vgradil v sistem. Ne, samo evolucija je privedla do točke, ko so se napetosti začele kazati. Enkrat bo počilo in takrat bo sistem treba prilagoditi. Jaz se ukvarjam z raziskovanjem kje in kdaj lahko poči in kako bo potrebno sistem prilagoditi.
BW: Lahko ti jo kupi 'kolega' s cashem... Pri vkrcanju ne preverjajo identitete. No, vsaj meni je niso.
Tudi če preverjajo identiteto in karto kupiš v ZDA, se da priti z lažno identiteto na letalo. O tem je pisal Schneier v CryptoGramu kakšen mesec ali dva nazaj. Zadeva preverejeno deluje!
sudo poweroff
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | [Java] kje začeti?Oddelek: Izdelava spletišč | 1378 (1189) | drola |
| » | Brisanje prijaveOddelek: Pomoč in nasveti | 1522 (1405) | amarjan |
| » | Google agresivneje proti Microsoftu (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Omrežja / internet | 8899 (6784) | Tody |
| » | Veliki Brat Google? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Zasebnost | 12426 (9516) | poweroff |