Sensible Erection - Če vam iz kakega razloga (DRM morda?) komercialno dostopni predvajalniki niso všeč, si lahko z nekoliko napora naredite svojega. Prav to je naredila gospodična Limor iz Bostona.
Minty MP3 player* je predvajalnik z vgrajenim mikrokontrolerjem, MP3 dekodirnim čipom, DAC pretvornikom, CompactFlash pomnilnikškim prostorom, ki uporablja ATA protokol, kar pomeni, da bi lahko namesto CompactFlash uporabili tudi kak disk, vgrajen pa je tudi FM oddajnik, ki poskrbi, da ne potrebujete nobenega dodatnega pripomočka, ko želite svojo glasbo poslušati tudi v avtomobilu. Novejša različica pa ima vgrajen še USB vmesnik, ki omogoča polnjenje prek USB in pa prenos datotek. Zadevica se napaja s 3-4V, kar pomeni, da lahko uporabite tudi kako telefonsko baterijo.
Slabost? Verjetno edina pomanjkljivost je hitrost prenosa datotek, saj ta znaša le 115kbit/s, kar znese okoli 10Kb vsako sekundo. Ozko grlo je žal mikrokontroler, tako da tudi USB vmesnik ne pomaga.
V veljavnem merskem sistemu je predpona za faktor 1000 pred osnovno enoto oznacena z malo crko k.
Ocitno predvajalnik nima vgrajenega DMA kontrolerja (Direct Memory Access), zato mora glavni kontroler za vsak podatek, ki ga zeli prenesti najprej prebrati ukaz (je del zanke v algoritmu), ga dekodirati in ga izvesti. Pri tem prebere podatek iz naslovnega prostora ATA vmesnika v register (akumulator), nato pa prebere in izvede naslednji ukaz, ki iz registra zapise podatek na lokacijo v pomnilniku (Flash) - hudo zamudna metoda, predvsem pa je mocno odvisna od hitrosti procesiranja glavnega krmilnika/procesorja. DMA omogoca, da prevzame nadzor nad podatkovnim in naslovnim vodilom, prenose pa opravi za bloke podatkov brez posredovanja glavnega kontrolerja/procesorja. Prenos mora torej potekati med ATA vmesnikom in Flashom. DMA kontroler je enota specializirana le za kopiranje podatkov med dvema naslovnima blokoma, pri cemer enega vecinoma zaseda periferni vmesnik, kot je ATA za komunikacijo z diskom (oz. s cemerkoli ze po tem protokolu), drugega pa pomnilnik. DMA kontroler ima vgrajena naslovna registra, zacasni podatkovni register in stevec (nastavi se ga na dolzino bloka podatkov, ki jih treba skopirati). Enostavno naslovi podatek v vmesniku, ga prebere v podatkovni register in v naslednjem koraku z naslovitvijo lokacije v pomnilniku tja zapise. Nato stevec manjsa za 1 in poveča vrednosti vrednosti obema naslovnima registroma za 1. Postopek prenosa se ponovi, dokler stevec ne pride do vrednosti 0. Hitrost prenosa je odvisna od hitrosti prenosa, ki ga omogoca sistemsko vodilo, ki pa jo nato omejita hitrost pomnilnika (cas za vpis/branje) in hitrost perifernega vmesnika (v tem primeru ATA). Potrebno je upostevati tudi hitrost, s katero periferni vmesnik navzven komunicira in seveda razpolozljivost podatkov (je odvisno tudi od druge strani) - dokler podatki vmesniku niso na voljo, jih ne moremo zapisati v pomnilnik.
Slabost? Verjetno edina pomanjkljivost je to, da zraven ne dobimo sikspeka, saj ta znaša le 1150 SIT, kar znese okoli dve škatlici cigaret. Ozko grlo je žal trava, tako da tudi bongov vmesnik ne pomaga.
CaqKa: 1 kB = 1024 B = 1024*8 bit = 8192 bit kar pa ni enako 8 kb ampak 8,192 kb ;)
Sem opazil, da sem se malce povrsno izrazil. V metricnem merskem sistemu predpona k pomeni mnozenje enote s faktorjem 1000. Pri racunalnistvu pa je za izrazanje kolicine podatkov zaradi posebnosti dvojiskega sistema za k izbran faktor 2^10 = 1024 (je pac najblizje vrednosti k-ja iz metricnega sistema, s tem pa k za izraz kolicine podatkov ohrani skoraj enak pomen).
1 kg = 1000 g 1 kb = 1024 b 1kB = 1024 B
Ce 8 bitov nanizas kot cifre dvojiskega stevila, dobis byte (oktet, zlog): 1 B = 8 b Ko pa jih imas 1024-krat toliko, pa to znese: 1 kB = 8 kb
Torej (LOL): 1 kB = 1024 B = 1024*8 bit = 8192 bit, kar pa JE enako 8 kb in NE 8,192 kb ;)
V racunalnistvu je namrec za zapis kolicine podatkov predpona k vedno faktor 1024, neglede na to ali izrazas z byti ali biti.
CaqKa, z rezervo sprejeto na znanje. A IEC ima svetovno veljavo?
Torej, Ki = 1024 in k = 1000, Mi = 1024 Ki in M = 1000 k ...
Vseeno so malce hecne oznake. Ocitno so snovalci predpon pojedli prevec Bebi piskotkov (Bebinary ali krajse Bi).
Verjetno bom imel prihodnjic v stacuni nekaj problemov pri sporazumevanju, ko bom zahteval 512 mebibajatov RAM-a in 160 gibibajtni disk. Svašta. Ampak, le zakaj nikjer, kjer so izrazene predpone na binarni osnovi, se nisem zasledil MiB ali KiB. Na CDR-ju pise, da ima kapaciteto 700 MB, jaz pa lahko spravim gor kar IEC-jevih 700 MiB, se kaksen mebi/mega vec:
Po IEC in tvoje: 700 MB = 700,000 kB = 700,000,000 B 700 MiB = 716,800 KiB = 734,003,200 B - toliko in se malenkost vec jaz lahko spravim na CDR z oznako 700 MB
Torej, kaj je standard - tisto kar nihce ne uporablja? Do sedaj sem prvic slisal za vse splosno navzoc standard edino od tebe in v nobem programu, na internetni strani ali na hardveru. In nisem izoliran od sveta.
Se hujse je dejstvo, da v razpredelnici, ki si mi jo podal, ni navedena predpona za izrazanje faktorja 1024 za bite. Namrec, ce imam 1 Mbps downlink (1 Mbit/s), imam po tvojem in IEC-jevem "standardu" hitrost omejeno na 1,000,000 bit/s = 125,000 B/s = 125 kB/s = 122.07 KiB/s. Kateri standard uposteva Siol? Glede na to, da mora biti v ceniku nedvoumno navedeno, kaj ponujena storitev obsega, je to podajanje kapacitete linka pravno zelo sporna zadeva. Prav tako naj bi po tvojem in IEC-jevem "standardu" 16 Mbit cipi na RAM modulu vsebovali 16,000,000 bitov. Le zakaj? Vedno je kapaciteta dolocena s potenco 2, tj. v tem primeru 2^24 b = 16,777,216 b, saj ima adresni naslov za cip 24 bitov (seveda razdeljen v dva dela za vertikalno in horizontalno naslavljanje matrike). In ce svetovni proizvajalci cipov za module RAM uporabljajo taksne oznake, kam za vraga je IEC skril svoj standard??? Oz. je IEC le maskota posmeha? Naj privzamem "standard", ki v racunalniski industriji prakticno ni navzoc?
Ta standard velja in mnogi ga upoštevajo. Tako ga upošteva tudi recimo Linux oziroma tisti njegovi programi in utilityji, ki upoštevajo POSIX in so izšli po sprejetju standardov.
Tako recimo "du" (program ki ti pokaže zasedeni prostor na disku) pravi v svojih navodilih za posamezne opcije:
-h, --human-readable Append a size letter, such as M for binary megabytes (`mebibytes'), to each size.
-H, --si Do the same as for -h, but use the official SI units (with powers of 1000 instead of 1024, so that M stands for 1000000 instead of 1048576). (New in fileutils-4.0.)
-k, --kilobytes Print sizes in KiB (binary kilobytes, 1024 bytes).
-m, --megabytes Print sizes in MiB (binary megabytes, 1048576 bytes).
Se pravi, program se zaveda razlike med kilo in kibi in ti v zvezi s tem ponuja različne opcije...
BBB spustil si se v debato o kateri pač nisi imel dosti pojma. to da ne poznaš programov ki bi uporabljali binarne predpone je pač tvoja težava. vzami v roke recimo torrent kliente. boš imel binarne enote noter. trgovci ponavadi uporabijo tisto predpono ki zanje bolja. to se je predvsem pokazalo pri diskih. zakaj jo proizvajalci ne uporabljajo sploh ni vprašanje sedaj tukaj. dejstvo je da je bit osnovna enota za katero se uporabljajo predpone z močjo 103*n, pri bajtih so pa zadeve postale pač sporne. podal sem link do teme tako da sploh nevem zakaj pišeš tukaj namesto v zgoraj omenjeni temi.. ki je temu namenjena.
tisto o pojmu lahko zadrzis zase. Ne vem, zakaj smo se v srednji soli in na faksu drugace ucili, kot ti pridigas. Dobro vem, da smo pri digitalnih vezjih vedno uporabljali predpono k za izrazanje faktorja 1024 (programiranje EEPROM-a, velikost naslovnega prostora, kolicina prenesenih podatkov ipd.) in seveda je slo za bite. Kar zgrozil sem se, ko si mi zacel nabijati o IEC "standardu". Ta situacija me zelo spominja na izraz baud, ki je vedno pomenil simbolno hitrost prenosa v digitalnih komunikacijah (en simbol lahko nosi vec bitov podatkov, odvisno od stevila diskretnih stanj, ki jih simbol lahko zavzame), potem pa se je vsesplosno zacela povsem napacna raba izraza za hitrost podatkovnega prenosa med racunalnikom in navadnim modemom. Vem tudi, da bit ni enota metricnega sistema in ker nima uradne veljave, se z njo spekulira in stalno nekaj spreminja - kakor komu godi. In potem meni pravis, da nimam pojma. Naj standardizacijske organizacije (predvsem tiste s splosno mednarodno veljavo - npr. ISO - in ne le na obmocju ZDA oz. v domeni nekega specificnega tehnoloskega podrocja) dorecejo standard v zvezi s tem, potem pa se bomo lahko pogovarjali, kdo ima kaj pojma. To, kar dela IEC ni ne de-facto standard (saj ni vsesplosno razsirjena uporaba) niti de-jure (saj nima uradne mednarodne veljave, gre bolj za neko priporocilo). Ce to ni standard, je kvecjemu priporocilo in zato ni obvezujoce (se bom pa probal v prihodnje tega priporocila drzat).
In zakaj pisem o tej offtopic temi: Ce se nisi opazil, gre za dialog ali polilog, v katerega si se poleg mene vpletel predvsem ti. Sprozil pa si ga na podlagi moje malenkostne omembne "napacne" oz. "nestandardizirane" uporabe predpone k. Tudi sam nosis odgovornost za offtopic pisanje, neglede na to, ali menis, da moras izraziti svoje stalisce (ce ti je pisanje uslo iz nadzora, ti nisem jaz kriv - ce pa je to plod tvojega zavestnega pocetja, potem pometi najpred pred svojim pragom - sicer dajes jalov zgled).
btw: IEC *je* mednarodna organizacija in njihovi standardi veljalo naceloma povsod. ISO se ne ukvarja z "elektricnimi" zadevami, prav za ta namen je bil narejen IEC...
a lahko kdo preveri, kako je z oddajanjem v "komercialnem" FM podrocju? tista z 10m dosegom se mi zdi prevec za lase privlecena
Jap, za doseg nekaj 10 m zadostuje nekaj mW moci. Ocitno gre za enostaven enotranzistorski oscilator npr. z varicap diodo oz. se izkosristi FM modulacijo na osnovi spreminjanja kapacitivnosti inverzno polariziranega PN spoja (baza-kolektor) bipolarnega tranzistorja. Zadeva je hudo preprosta. Tak FM oddajnik si lahko naredi vsak sam. Med prvimi primerki mp3 hardverskih predvajalnikov (pred nekaj leti), sem zasledil primerek, ki je uporabljal enak nacin FM oddaje do avtoradia (predvajalnik je bil dejansko mocno oskubljen racunalnik, spravljen v prtljazniku namesto disc changerja).
Odvisno od poznanstev. TI zna biti, če gre za firmo, precej širokosrčen s sempli, vendar te po dobavi pokliče njihov nemški predstavnik in se pozanima o tem če kaj počneš z njimi ali se preseravaš...
