24 ur - Kot ugotavlja Urad za varstvo konkurence, je prvi slovenski ponudnik klasične telefonije zlorabil položaj pri ponudbi ADSL. Na podlagi odločbe bo sodniku za prekrške podan predlog za izrek sankcije zoper Telekom. Slednji naj bi pri ponudbi širokopasovnega dostopa do interneta ADSL komercialnim ponudnikom dostopa do interneta nepravično omejeval družbo Medinet.
Imamo enega najcenejših broadband dostopov v Evropi. Kaj bi radi razni Amisi? Višje cene za še slabšo storitev. Tako kot Vega ali Volja. Naj rajši odprejo račune, kamor jim bomo lahko nakazovali miloščino. Ampak naj na miloščina ostane neobvezna. Ampak oni hočejo, da bo da miloščina obvezna - da bodo lahko vlekli mastne profite
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
v bistuv vse kar nuca še telekom ponudit je hitrejši dostop (VDSL, ADSL2+), voIP in pa IPTV (kar je že) pa lahko odjavmo isdn priključek in navadno telefonijo pa mamo dom čisto digitaliziran.
mazy ... kako bojo pa ponudil če se infrastrukture prave nimajo...mi smo se tuki na občini Brezovica pizdil cel let skor, ko so priklopil adslTV, ker je tok obupan delal, zdej po skor enmu letu so končno začel optiko polagat...namrč odkar je adslTV je delovanje adsl padl ponekje tud na 5% od kar bi mogl...in pol so nam zmanjšal račun interneta za 50% kaj to pomaga če dela 5%...mislim buče res
Bistri007: konkurenco, ki bo konkurenčna. Ne pa sedaj, ko ima Telekom in z njim Siol skoraj popolni monopol na celotnem trgu. Nekateri se očitno še niste naučili, da je monopol prej škodljiv kot koristen, cene gor ali dol.
Ne vem, kako lahko trdiš, da imamo enega najcenejših širokopasovnih povezav v Evropi. Res, da je flatrate eden cenejših, recimo tam nekje pod zlato sredino (pa ne mnogo), nimamo pa nobene ponudbe z omejeno količino podatkov, kar bi ob ugodni ceni koristilo več uporabnikov kot pa flatrate tarifo. Poglej Nemčijo.
Pa tud ne vem, kaj imaš proti lojalni konkurenci. A tvoj atek dela na Telekomu?
Najcenejši broadband v Evropi, hehehehe. Če gledaš absolutno vrednost morda niti ni tako zgrešena trditev, če pa pomisliš na kupno moč svoje mame in Nemcev, khm ...
No lepo, upam da bo Medinet udaril z vso močjo. Sedaj je treba samo še počakat, kako se bodo stvari razpletle v primeru ki se je začel oktobra ali septembra??? Glede ISDN in ADSL.
Jst, še enkrat: Kupna moč, hmm, aja... PPP (Purchasing power parity) je uporaben predvsem pri merjenju BDP na prebivalca glede na to, kaj se lahko s tem denarjem kupi. Ponavadi so v revnih državah življenjski stroški nižji, vendar je s tem nižja tudi kvaliteta tistega, kar se s tem denarjem kupi: hrana, storitve in stanovanje.
Cena je lahko v državah z nižjim BDP nižja samo pri dobrinah/storitvah, kjer je v njih vložene veliko domačega (cenejšega) dela - pri delovno intenzivnih panogah/storitvah (gostinstvo ipd)
Ponujanje dostopa do interneta pa ni delovno intenzivna panoga, za telekomunikacijsko opremo veljajo iste cene za ves svet --> cene bodo za isto storitev približno enake. Telekom in SiOL (ki sta se hotela spomladi spet združiti nazaj) sta lahko dosegla 'edge' ravno s tem, da sta eliminirala transakcijske stroške, ki jih povzroča trg.
Je smiselno, kar sem povedal?
PS: ADSL si plačujem sam s svojimi dinarčki...
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Se povsem strinjam, da je kupna moč ključen dejavnik pri primerjavi cen. Kupna moč tvori znaten del povpraševanja. Če na istem področju za nek ponujen izdelek ali storitev obstaja konkurenca, so cene bolj ali manj enake tistim od konkurenčnih ponudnikov. Ker se nihče od ponudnikov ne želi odpovedati svojemu tržemu deležu, pač pa ga želi pridobiti od konkurentov, prihaja do cenovnih vojn, izdatnega reklamiranja in drugih manipulacij s potrošniki (npr. pri mobilni telefoniji z akcijskimi prodajami telefonov po simboličnih cenah, pri čemer se večina varčnežev navadno ne zaveda, da bodo operaterju namenili veliko več denarja kot pa je siceršnja cena telefona na trgu). Namen je pridobiti čim več strank v razmerju do nastalih stroškov. Povprečna cena vseh ponudnikov mora biti usklajena s ponudbo in povpraševanjem na tem področju. Če ima ponudnik monopol, ali pa se več ponudnikov dogovori o skupni ceni (kartel), je optimalna cena za molžo potrošnikov tam, kjer povpraševanje doseže ponudbo. Problem je v tem, ker povpraševanje ni odvisno le od kupne moči, ampak tudi od psiholoških dejavnikov (razvade, močne želje po novem ter boljšem, priznavanje splošnega ugleda nekemu ponudniku, proizvajalcu ali izdelku) in drugih potreb posameznikov (predvsem eksistencialnih). Če Siol prepriča množice, da jim brez ADSL-a živeti ni, s tem med njimi ustvari veliko povpraševanje. Ta množica ljudi se je pripravljena odpovedati drugim dosedanjim osebnim stroškom, da si lahko privoščijo ADSL. Tako nemška mamica zaradi večje kupne moči svojemu sinu plača tako za žuriranje ob koncu tedna kot tudi za ADSL. Pri nas pa da povprečna mamica na možnost, ali za ADSL ali pa za žure (oz. je sin sam postavljen pred to izbiro, če razpolaga le z mizerno žepnino). Je pa problem, ker nekateri osebni stroški niso stvar luksuza. Da bi se odpovedal ogravanju, elektriki, vodi, da bi jedel in pil le najcenejše in količinsko nujno za preživtje, da da bi uporabljal le noge ali bicikl kot prevozno sredstvo, da bi bil brez interneta, je v današnjih časih skoraj nepojmljivo (razen za kakšnega klošarja). Tako našemu povprečnemu človeku ostane krepko manj denarja za razne življensko manjpomembne stvari, a za dušo blagodejne, kot pa povprečnemu nemcu.
Ko kakšen ponudnik zviša ceno in podražitev upraviči s primerjavo, da ima še vedno nižjo ceno kot je povprečje v nekaterih drugih deželah Evrope, trenutno nekoliko zniža povpraševanje. Vendar pa prenekaterega posameznika moč navade/razvade kmalu omehča. Skensla kakšno drugo manj zanimivo navado/razvado in živi srečno dalje. Povprečen človek je dokaj odvisen od svojih navad/razvad. Na nekatere stvari se tako navadi, se jim težko odreče, tudi če se stvar znatno podraži (tudi pri prehitri vožnji, ko povišajo kazni). Za tiste v družbi s podpovprečno kupno močjo pa je očitno, da namenijo prisluženi denar le za najnujneše življenske dobrine (s prioriteto povsem eksistencialne), za kaj drugega pa denarja prehitro zmanjka.
Pa še tole. Manjša kot je ponudba pri stalnem povpraševanju, višje so lahko cene. To pa je zato, ker s tem ponudnik lahko cilja na manjši del množice, z izrazito veliko kupno močjo. To špila pri kartelnih družbah, monopolistih, lahko pa tudi pri konkurentih, če je ponudba vseh skupaj dovolj majhna (npr. proizvajalci/a boljših grafičnih kartic za široke množice).
Torej, če se nemec in slovenec merita po cenah, ki jim jih vsilijo ponudniki, morata upoštevati tudi njuni kupni moči. Pomagajte mi pri moji kupni moči, da si kupim boljšo grafično kartico in kakšen dober špil za nabijanje preko neta (da ne bo treba ves čas samo skrekane serverje iskat). Tako mi ne bo ostalo časa, da bi vam tu moril s pisanjem. Do takrat pa...
V slovenski praksi je znano da prave konkurence največkrat ni tudi kadar je. Ponudniki mobilnih storitev skupaj določajo cene (kar poglejte vse podražitve zadnja leta), ponudniki bureka skupaj določajo cene, še kinematografi imajo v bistvu iste cene pa je jasno da bi lahko bile nižje (razlike minimalne)... povsod se to dogaja.
Optimiziacija in prosto gibanje cen pri obstoju konkurence je pri nas utopija, nekaj kar lahko prebereš v knjigah, ni pa izraženo na trgu. Korigirajo se le cene, ki precej odstopajo, ostalo pa se v praksi oblikuje v dogovoru ponudnikov.
Bistri007, mislim, da je problem v razlikovanju med strošovno in tržno ceno. Določitev primerne tržne cene je posledica razmerja med ponudbo ter povpraševanjem oz. cene pri konkurentih, storškovna cena pa je tista, ki jo izdelek ali storitev nosi kot delež celotnih stroškov proizvajalca/ponudnika. Bistveno je, da si vsi v verigi, seveda brez potrošnika, naberejo s prodanimi izdelki ali storitvami dovolj cekinov, da pokrijejo svoje stroške. Pozitivna razlika gre v dobiček, ki je edini stimulator, da se z dejavnostjo še naprej ukvarjajo (nekaj si ga lahko delničarji raztalajo, drugo pa večinoma vložijo nazaj v podjetje - manj je dobička, manj je davkov). Če nastane primanjkljaj, pa je potrebno ukrepati (znižati stroške ali zvišati ceno na trgu - slednje je potrebno z ustrezno manipulacijo upravičiti). Slišal sem, da je pri naših trgovskih podjetjih v navadi, da blago nakupijo, nabijejo konkretno maržo in dajo izdelke v ponudbo. Ker je cena od dobavitelja nastavljena npr. za nemški trg, z maržo na slovenskem trgu naredijo znaten dvig cene (kljub marži, ki je dodatno nalimana pred maloprodajo pri nas in v Nemčiji). Z drugimi besedami: cene večine uvoženih izelkov sploh niso prilagojene povpraševanju na našem trgu. Dokler evropski/svetovni trg ni zasičen, se prizvajalci s selektivno določitvijo cen za posamezne države z različnim povpraševanjem (sem spada tudi kupna moč) tako ali tako ne bodo ukvarjale - ceno nam določijo tisti z večjim povpraševanjem, to so navadno tisti z večjo kupno močjo.
Na srečo je pri storitvah malce drugače kot pri izdelkih. Večina storitev je vezana na neko območje. Ponujen dostop do interneta pri nas ne more ogroziti povpraševanje po dostopu do interneta v Nemčiji. Nemec bo iskal ponudnika, ki ponuja storitev v Nemčiji. Zato se morajo ponudniki storitev veliko bolj prilagajati lokalnemu povpraševanju kot pa proizvajalci/dilerji.
Če se pri teh ekonomskih zadevah kje motim, me z obrazložitvijo prosim popravite (ne bom vam zameril, le zaračunal vam bom za prestajanje psihičnih tegob ).
Kaj dejansko je BDP (bruto družbeni prizvod) in kako se ga izmeri/izračuna? Na katere cene je vezan?
Imamo najbolj monopolen trg telekomunikacij v EU. ADSL ima skoraj samo SiOL, pri GSM država podpira lastnega operaterja.. pri UMTS imamo kar čisto legalen monopol, pri mednarodnih klicih se tudi blokira konkurenca, če se le da.. In država? Ne naredi nič. Čudež je, da so zdaj, po par letih, sploh prišli do te svoje bistroumne ugotovitve.
Bistri007 bi verjetno tudi rad, da ima Slovenija samo eno vrsto piva pa eno vrsto majoneze. Važno, da je ceneje kot v sosednji državi, ter da je državno? Pa še samo eno znamko avtomobilov bi rabl. Ker bi jih vsi kupoval bi bili sigurno poceni in kvalitetni! Hm.. le na katero družbeno ureditev me to spominja..
Ponujanje dostopa do interneta pa ni delovno intenzivna panoga, za telekomunikacijsko opremo veljajo iste cene za ves svet --> cene bodo za isto storitev približno enake.
Torej mi boš razložil kako je možno, da v Koreji veliko hitrejši dostop stane veliko manj? Pa nimajo monopola. Ravno obratno. Država je poskrbela za enake pogoje za vse in so dobil par enakovrednih operaterjev in ISPjev. To je pa pomenilo nonstop nižanje cen in izboljšanje storitev..
Treba je uredit par stvari: - enake pogoje za vse ISPje - max. podpis aneksa za 1 leto - brezplačna menjava ISPja (trenutno namreč plačaš ponoven priklop) In tega se je potem treba držat.. ne pa državnemu operaterju gledat čez prste. Mogoče bo pa nova vlada naredila vsaj eno dobro stvar in tole malo bolj uredila.
Bistri, če ti sam svoj internet plačuješ, sem jaz papež. Ker iz tvojega pisanja kažeš čisto nasprotno. (mimogrede, zanimivo bi bilo izvest anketo na to temo) Kar si napisal, ni smiselno. Kako pa je lahko širokopasovni (pa tudi običajen internet) marsikje bistveno cenejši, če pa tehnologija stane povsod enako? Menda ja ne zato, ker je tam na voljo zdrava konkurenca? Ali kako si to razlagaš? A ti veš, kakšne cene je imel Mobitel pred prihodom Simobila? Najbrž ne, si bil še premlad. Zakaj pa, misliš, jih je takrat tako drastično znižal? A so se nenadoma prepolovile cene telekomunikacijske opreme?
Če si tako želiš monopolov, ti predlagam selitev na Kubo. Tam v celi državi recimo obstaja natančno ena sorta kruha. Da o čem drugem raje ne omenjamo.
Škoda da pišem, saj ne boš imel pametnih odgovorov.
Dokler bo ADSL po tko solidni ceni s tako hitrostjo in za študente tako ugoden, se sploh ne pritožujem, glede na ostale države mamo zlo pocen, pa sej mamo manjšo kupno moč, pa nimamo zato cenejše hrane rajt ;)
keber: Ne, ne bos papez. Ga placujem. Mastno . V 70-tih sem cakal na pralni prasek v 80-tih na par nepar, v 90 na net. Bolj kot ne so vse to ponujali monosi. Pa ce je samo ena sorta kruha je boje, kot da kruha sploh ni.
-------------- Kot solist lahko uspes samo v operi.
Nisem prebral vseh komentarjev na novico, tak da ne me ubit, če se bom ponovil z katerim.
Vi sploh veste, da je moral TELEKOM začeti prodajati ADSL posebej? Zakaj to vas sprašujem. Ker bi morali vedeti, da to EU ne dovoli. In to je bila ena izmed zahtev, da postane SLO njihova članica.
Mr |ce, žal je šlo dejansko le za zahteve EU na strani ponudnikov storitev, ne pa tudi na strani strank. Telekom in Siol ne smeta biti pravno en subjekt in morata na trgu nastopati kot običajna, nepristranska ponudnika storitev. Siol kot ISP, Telekom (enako Telemach) pa kot posrednik povezav (ponudnik infrastrukture) med uporabniki in ISP. Ta novica pa kaže, da je naveza Telekom-Siol še kako pristranska. Telekom vsaj Medinetu (ISP-ju) ne omogoča enakih poslovnih pogojev kot Siolu pri vzpostavitvi ADSL-a oz. ATM kanalov preko povezovalnega omrežja do ISP-ja.
Da je ISDN predpogoj za ADSL je s tehničnea stališča povsem neutemeljeno. Telefonski promet (analogniali ali ISDN) in ADSL prenos delujeta v različnih frekvenčnih pasovih, ki sta preko kretnic ločena pred vhodom v stikalni center centrale in pred NT končnikom pri uporabniku. Kabli med centralo in uporabnikom pa po priklopu modema ostanjeo isti. Vse kar veže ADSL s telefonskim omrežjem je le skupen kabel med centralo in naročnikom. Tehnično niti ni zahtevano, da je uporabnik naročnik analogne telefonije, pač pa rabi le kabel. Nemški telekom je ob začetku uvajanja ADSL-a kot naš Telekom postavil enak pogoj, vendar ga je tam skenslal urad za varstvo potrošnikov. Zakaj tudi pri nas ni prišlo do tega, ne vem. Ali imamo tako butaste zakone ali pa nihče ni dal formalne pobude. Po začetnem razburjenju potencialnih uporabnikov ADSL-a, ne pa tudi ISDN-ja, se je razburjenje, vsaj javno, poleglo. Zato ima Telekom še vedno proste roke, da vsiljuje ISDN. Sam priklop ISDN-ja Telekomu ni tako bistven, kot pa stalen priliv od naročnin, sploh v časih, ko je mobilna telefonija izrazito konkurenčna statični. Seveda bo vsak poskus nasprotovanja Telekom enostavno zavrgel z jedrnatim pojasnilom, da to tehnično ni izvedljivo. Za nadaljnje vztrajanje pa bo treba dobiti strokovnjake (po možnosti podkupljene s strani Telekoma), ki bodo raziskovali tehnične plati nekaj let, nazadnje pa ugotovili, da to tehnično ni izvedljivo. Bo treba mal na novo vlado pritisnit, da se zadevo reši po hitrem in korektnem postopku (zdaj bo čas, da Janša pokaže, koliko da na protikoruptivnost). Samo da ne bo ta vlada koalicija neskladij.
Lepo da se zavzemate(mo) za lojalno konkurenco in več enakovrednih ISP-jev in blabla, ampak a vam še ni jasno da je naš sodni in upravni sistem nesposobn ukrepat pri čemerkoli drugem kot pri prometnih prekrških in da je telekom tako velik in se je že tako razrasel, da se mu kratkomalo JEBE za vsa naša ustavna in nevemkaka sodišča in vse vladne agencije skupaj in da bo enostavno delal po svoje, ker "drugače ni tehnično izvedljivo"...
Med drugim je tudi telekom eden izmed ostankov bivše juge, ko je bil en ponudnik popolnoma zadosti...
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX
........... in telekom bo dobil 100 jurjev kazni potem pa veselo naprej. BRUH 
