Pravica do zasebnosti ali svoboda govora na Wikipediji
The New York Times - Polbrata Wolfgang Werlé in Manfred Lauber sta leta 1990 ubila nemškega igralca Walterja Sedlmayrja, za kar sta bila tri leta pozneje obsojena na dosmrtno ječo. Avgusta 2007 oz. januarja 2008 so ju pogojno izpustili iz zapora, s čimer sta po nemškem tolmačenju odplačala svoj dolg do družbe. Nemška zakonodaja tudi obsojenim zločincem, ki so svojo kazen odslužili, priznava vse pravice s področja zasebnosti, k čemur sodi tudi prepoved omenjanja z imenom in priimkom.
Izpuščena sta najela odvetnika Alexandra H. Stoppa, ki od nemških medijev zahteva izbris vseh omemb obtoženih s spletnih stranih. Podobno je zahteval tudi od Wikipedije, ki je s svojih nemških strani pobrisala imeni. Angleška različica Wikipedije pa imen noče umakniti, pri čemer se sklicuje na ameriški prvi amandma, ki zagotavlja pravico svobodnega govora. Floyd Abrams, ugledni ameriški odvetnik, pravi, da prvi amandma ščiti tudi omenjeni članek, zato ni nobenega razloga za cenzuro.
Lauber je sicer zaradi neodgovora dobil...
Izpuščena sta najela odvetnika Alexandra H. Stoppa, ki od nemških medijev zahteva izbris vseh omemb obtoženih s spletnih stranih. Podobno je zahteval tudi od Wikipedije, ki je s svojih nemških strani pobrisala imeni. Angleška različica Wikipedije pa imen noče umakniti, pri čemer se sklicuje na ameriški prvi amandma, ki zagotavlja pravico svobodnega govora. Floyd Abrams, ugledni ameriški odvetnik, pravi, da prvi amandma ščiti tudi omenjeni članek, zato ni nobenega razloga za cenzuro.
Lauber je sicer zaradi neodgovora dobil...