Slashdot - MPAA (Motion Picture Association of America) postaja vedno domiselnejša v boju proti nelegalni distribuciji filmov. Tokrat je Media Defender, ki zanje običajno opravlja umazane posle, postavila kup lažnih spletnih stranih, kjer obljubljajo hiter in enostaven prenos vseh mogočih filmov in video posnetkov na enem mestu -- kričeč primer ja bila miivi.com. Vse skupaj je tako dovršeno, da se morate na stran registrirati in ob tem navesti cel kup osebnih podatkov (nihče ne pravi, da svojih), ponujajo pa celo programsko opremo, ki naj bi pospešila prenose s spleta. No, v resnici temeljito preišče vaše mape in javi stanje. Več.

CD Freaks - Verjetno se še vsi spominjate izdaje orodja DeCSS, katerega mlademu avtorju je uspelo prebiti zaščito CSS, ki se še danes uporablja na DVD diskih, ki vsebujejo filme. Dogodek je bil zelo odmeven in je poleg mnogih tožb prinesel tudi novo zaščito za prihajajoči standard - Audio DVD. Po prvotnih načrtih naj bi omenjeni mediji vsebovali le malce naprednejšo verzijo zaščite CSS, ob njenem razbitju pa se je glasbena industrija podala v iskanje nove zaščite in rojen je bil CPPM (Content Protection for Pre-recorded Media).

Ker glasbeni posnetki na DVDjih nikoli niso dosegli pretirane popularnosti, je zaščita do pred kratkim ostala nepremagana. Zanimiv je predvsem pristop, s katerim so se (zli?) programerji prebili mimo nje. Zaščita namreč sploh ni bila razbita, uporabljena so bila programska orodja, namenjena poslušanju Audio DVDjev, ki so vsebino takšnih diskov sposobna dekriptirati. Takšne nezaščitene podatke hudobno orodje nato samo še preusmeri z zvočne kartice na trdi disk in že je ...

PC World - Kakor je znano, je svet v očeh velikih založnikov razdeljen na regije. V vsaki regiji izdajajo lastne DVD-je in da bi nam preprečili gledanje kvalitetnih ameriških filmov pred uradnim izzidom v Evropi, so DVD-ji zašifrirani in zaklenjeni na regije.

Nekaj let nazaj so si določeni bistri mladeniči vzeli par dni časa in razbili zaščito. S tem so omogočili dve stvari: gledanje DVD-jev v Linuxu in izdelavo divx filmov. Studiji so seveda ponoreli in padale so tožbe in kmalu je vsakdo, ki je želel gledati DVD-je v Linuxu, bil kriminalec. Pravne bitke je sedaj po štirih letih konec, saj so se pri DVD Copy Control Association odločili, da vse skupaj nima smisla in da bodo svoje moči usmerili raje v druge stvari.

Očitno bodo svoje moči strnili v kakšno drugo neumno tožbo ...

The Register - Jon Johansen, fante, ki si je onega dne zaželel ogleda DVD filma na neposvečenem Linuxu, nakar je razvil DeCSS, s čimer je omogočil ogled varnostnih kopij filmov sebi -- ter ostalemu svetu. To seveda ni všeč Hollywoodu in filmarski industriji nasploh, zaradi česar so ga tožili, vendar na sodišču niso uspeli. Tožilci so marca tako napovedali pritožbo na odločitev sodišča, včeraj pa je bil določen datum nadaljevanja sojenja: 2. december.

The Register - -- Zopet. Jon Johansen, ki je pri petnajstih pomagal pri izdelavi DeCSS algoritma, ki mu je omogočil predvajanje DVD filmov na Linuk$ operacijskem sistemu in je danes hudo dobro plačan poba, se bo vrnil na sodišče.

Sodišče ga je januarja sicer oprostilo obtožb, vendar se je -- kako nepričakovano -- Motion Picture Association of America odločila, da se na odločitev sodišča pritoži. Klik!

Prav mu je. Kaj pa uporablja napačno programje! [>:D]

Aftenposten - Pred časom smo že poročali o Jonu Johansenu, ki je z zloglasnim kosom kode imenovanim DeCSS pred dvema letoma omogočil, da je DVDje možno gledati tudi pod Linuxom.

Lovke ameriške filmske industrije pa segajo daleč, saj je ta s svojim vplivom pritisnila na Norveško policijo, ki je nato pri Jonu izvedla racijo in ga takrat kot 16 letnika priprla.
Po dveh letih je razplet afere jasen: Jon je oproščen v vseh točkah obtožnice.
Dokazal je, da namen njegovega programa ni bilo neleagalno kopiranje, sodišče pa se je strinjalo, da lahko s kupljenim DVDjem počne karkoli pač hoče, da ga le ne kopira naprej.

Končno država in sodišče z zdravo pametjo. Da, tudi to je se zgodi ... vsakih nekaj let. ...

Reuters - Danes se je na švedskem sodišču zagovarjal Jon Johansen, 'domnevni' Razbitelj™ DVD zaščite: nedolžen.

Sojenje naj bi trajalo pet dni, tožilec Inger Marie Sunde pa je primer označil kot boj med 15- in 16-letnim Davidom proti velikanom ameriške industrije -- a kljub temu je bil boj nezakonit. Mladeniču grozita dve leti zapora oz. plačilo denarne kazni.

Sicer pa danes 19-letni mladenič kot programer zasluži $4.851 mesečno ...

Primoz? [>:D]

Australian IT - Ko je sodišče DeCSS le priznalo kot 'free speech', je med uprabniki računalnikov, predvsem prostega programja ala Linux, završalo: dosežena je bila mala 'zmaga'.

Temu pa očitno ne bo dolgo tako. Prizivno sodišče v namreč v prid Hollywood-a razsodilo, da mora spletna stran 2600 Magazine, iz svojih strani odstraniti povezave na dotični programček. Če vas zanima več, oz. kaj sploh 'free speech' je in kaj ni - Klik!

Slashdot - Po dolgem času končno spet ena dobra novica z drugega brega Atlantika.
DVDCCA (DVD Copy Control Association) je izgubila tožbo proti gospodu Andrewu Bunnerju. Distribuiranje izvorne kode DeCSS tako postaja legalno, saj je 'predsodna prepoved' razveljavljena. Sodno razlago lahko preberete tule. Moram reči, da je to prvi pravni spis, ki je razumljiv tudi navadnim smrtnikom. Zanimivo branje.
Zdaj bodo tudi v Kaliforniji lahko nosili majice z napisom DeCSS izvorne kode brez, da bi šli zato v zapor. Končno en košček zdrave pameti v tem itak norem svetu.
Sodnik je tudi povedal, da se zaščita poslovnih skrivnosti ne more primerjati s tako osnovnimi načeli kot je ameriški prvi amandma, ki govori o zaščiti svobode govora. To je utemeljil s tem, da to ni dopuščeno niti pri zadevah kot sta nacionalna varnost ali pravica do pravičnega sojenja. Zlobni jeziki že namigujejo, da bo sodink zaradi tega prej ali slej odpuščen, če ne kar aretiran... ...

Slashdot - Glede na zadnja dogajanja v primeru Dimitrija Sklyarova je analiza kako se je v bistvu vse skupaj začelo precej dobrodošla. Na srečanju HAL 2001 (Hacking At Large) na Nizozemskem je Tom Vogt podal zanimiv pregled primera CSS/DeCSS od začetka. Zakaj se je bitka sploh vnela in kako se lahko konča...
Mimogrede koliko slo-techerjev je sploh šlo na HAL? Morda bi lahko kdo napisal kakšno poročilo...