»

Začenja se nov lov na gravitacijske valove

Slo-Tech - Ameriški LIGO (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory) je po petih letih spet začel iskati dokaze za obstoj gravitacijskih valov, ki bi elegantno dokazali pravilnost inflacijske teorije vesolja. Slednja predpostavlja, da se je v zelo zgodnji fazi vesolje izredno hitro napihovalo. To hitro širjenje bi povzročilo dovolj močne gravitacijske valove, ki bi jih lahko zaznali še danes. Lani je projekt BICEP2 domnevno odkril dokaze za obstoj gravitacijskih valov, a so letos ugotovili, da so se zmotili. To seveda ne pomeni, da gravitacijskih valov ni, pomeni le, da jih z merjenjem polarizacije sevanja ozadja niso zaznali.

Gravitacijske valove si je sicer zamislil že Einstein 1916 in v principu nastanejo tudi, če s kovinsko palico mahate po zraku. Problem...

9 komentarjev

Znanstveno računanje na Playstation 2

reddit - Če lahko v poljubno računanje vprežemo grafične procesorje, čemu ne bi mogli tudi kar cele igralne konzole Playstation 2, ki je s svojim Emotion Engine procesorjem nadvse primerna za določene vrste izračunov? Zlasti, ker že Sony sam ponuja namensko distribucijo Linuxa in vsa potrebna orodja.

Podobno so razmišljali tudi na univerzi Illinois, projekt pa se je izkazal za tako perspektivnega, da so sestavili kar gručo sedemdesetih Playstation 2.

Ko dospe novi Playstation 3 bo šele veselo!

12 komentarjev

Cluster kot delovna postaja

The inquirer - Pri kalifornijskem podjetju Orion multisystems (khm, orion) so ustvarili delovno postajo z nič manj kot 96 procesorji Transmeta Efficeon, ki podpira do 192 GB dinamičnega pomnilnika in 9,6 TB diskovja, pri čemer je poraba pičlih 1500 W.

Za skromnejše je na voljo namizni sistem z 12 procesorji in podporo za 24 GB pomnilnika in 1 TB diska s skromno porabo 220W. Oba sistema sta namenjena "mletju številk" (za simulacije torej), poganja ju Linux, priložena je tudi podpora za paralelno računanje. Manjši sistem zmore 18 Gflops in bo stal ca. 10 tisoč USD, večji pa iz sebe iztisne kar 150 Gflops, a za 10 krat več cekinov.

Za primerjavo: zadnji na seznamu Top500 superračunalnikov je 184 procesorski IBM eServer pSeries 655 (1.5 GHz Power4+), ki zmore 624 Gflops. Za ceno tega pa raje ne vprašajte ...

44 komentarjev

Eno enoto procesorskega časa, prosim

ZDNet - IBM je najavil novo storitev, pri kateri bo v stilu SETIja (le obratno) strankam ponujal procesorsko moč po ceni $300 na 'enoto' mesečno, sistem pa bo gnala SuSE distribucija Linuxa. Klik!

Velika zmota pa leži v tem, ko nekateri mislijo, da je to blazno drago, saj povprečni strežniki, ki jih ima podjetje 'do konca življenja', stanejo le nekajkrat več. Res je. Le, da se klient s temi tristotimi dolarji iz-nebi stroškov vzdrževanja, prostora, časovne amortizacije, saj za to skrbijo pri ponudniku, IBMu. Prav tako tukaj odpade težava s kratkoročnimi nihanji potreb, t.i. 'špicami'.

No, ideja je vsekakor zanimiva, bolj zaskrbljujoč pa je spekter strank, ki bi jih to zanimalo ter območje, v katerem je tovrsten najem sploh ekonomičen. Bomo videli.

1 komentar

Več denarja za Linux

Vnunet - Naslov novičke bi se lahko imenoval tudi 'Red Hat z Modrim v riti', saj je prav IBM, sicer že tako znan kot 'dobrodušen' sponzor raznih Linuxaških projektov, z Red Hat-om sklenil pogodbo o boljšem sodelovanju obeh podjetij pri razvijanju strežnikov ter Linux programske opreme. Podobne pogodbe IBM sicer že ima sklenjene s podjetji SuSE, Caldera, MandrakeSoft ter TurboLinux.

Red Hat bo po pogodbi dolžan IBMju nuditi svojo distribucijo operacijskega sistema, nadgradnje, podporo ter ostale storitve. Izdelki bodo na voljo za strežnike eServer zSeries (64-bitno jedro), iSeries (32-bitno jedro), pSeries Unix strežnike (32-bitno jedro) ter na Intelu temelječa sistema xSeries (32- in 64-bitno jedro).

Zanimiv je tudi pogled na borzne indekse: ob objavi novičke so RHjeve delnice narasle za 27 odstotkov, dvig pa je opazen tudi pri Calderi (19 %) ter VA Linux Systems (8 %).

1 komentar

Test prenosnika z Athlon 4 procesorjem

CNet - Pred kratkim sem pisal tudi o tem, kako je HP uporabil Athlona 4 v prenosnikih Pavilion. Kmalu po objavi novice, se je na CNet pojavil prvi test tega prenosnika. Najpomembnejša lastnost je seveda to, da namesto Intelovih mobilnih Pentiumov uporablja mobilni Athlon 4. Athlon 4 za prenosnike, ima vgrajeno posebno tehnologijo PowerNOW, ki naj bi omogočala varčevanje z energijo. Kljub tej tehnologiji je mobile Ahlon 4 še vedno precej požrešen procesor. V prenosniku se nahaja še 20 GB disk, 256 MB RAM-a, Trident Cyber CBXP grafična kartica, DVD/CD-R/CD-RW enota, modem, mrežna kartica in še kakšna drobnarija. Prenosnik ima tudi prednaložen Windows Millenium operacijski sistem. Testi? Zadevo so tudi stestirali, vendar rezultati niso bili ravno za "dol past". Računalnik je malce zaostajal za prenosniki, ki uporabljajo Intelove 1 GHz Pentium 3 procesorje. Kljub temu, pa se je računalnik za svoj cenovni razred (tam nekje pol milijona tolarjev) kar izkazal. ...

0 komentarjev

Compaq pripravlja najmočnejši računalnik na svetu

The Register - Compaq je objavil svoje načrte za najmočnejši računalnik v zgodovini čoveštva, ki naj bi imel računsko moč kar 100 teraflopsov, kar je 30 krat več, kot današnji najmočnejši računalnik. Pošast bo sestavljena iz 10-20 tisoč Alpha procesorjev, uporabljali pa ga bodo za napredne biološke raziskave (raje bi ga dali nam za SETI, kajne? ). Po trenutnih načrtih sodeč bo računalnik končan leta 2004. Hm ne vem zakaj mi je naenkrat na pamet padel Terminator .

11 komentarjev

IBM in NCSA za najhitrejši Linux cluster

Electic Tech - IBM in NCSA sta najavila, da bosta na univerzi v Illinoisu inštalirala dva Linux clusterja (hm ne najdem pametne slovenske besede...) in tako naredila najmočnejši Linux računalnik na svetu. Prvi cluster bodo namestili februarja, sestavljen pa bo iz IBMovih eServer x300 Thin računalnikov. Vsaki ima dva 1GHz Pentiuma3, na računalnikih pa bo tekel Red Hat Linux. Drugi claster bo nameščen nekje poleti, šlo bo pa za prvega, ki bo uporabljal Intelove Itaniume, mašine pa bodo poganjale TurboLinux. Računalniška pošast bo imela računsko moč dveh teraflopsov, povezava med njimi pa bo omogočena s pomočjo Myricovega Myrineta. Clusterje bodo uporabljali za raziskavo nekaterih temeljnih fizikalnih načel, kot so gravitacijski valovi in podobno. Več tukaj.

4 komentarji