Telegraph News - Hrup je v modernih mestih prisoten vsepovsod in znanstveniki pod vodstvom Sang-Wooja Kima s seulske Univerze Sungkyunkwan so se vprašali, kako bi ga lahko koristno izkoristili. Ena izmed možnost je kot vir energije za polnjenje električnih naprav uporabiti zvočno valovanje in hitro so razvili prototip.

Med dve elektrodi so stisnili tanek trak cinkovega oksida, ki je znan piezoelektrik. Podloga na vrhu ob absorpciji zvoka vibrira, kar povzroča krčenje in širjenje žic iz cinkovega oksida. To gibanje ustvarja električni tok, ki se uporabi za polnjenje naprave.

Ekipa priznava, da so izkoristki za zdaj še slabi, pa tudi sicer zvok ne nosi veliko energije. Iz 100 dB hrupa so...

Nature - V reviji Nature Materials so objavili članek raziskovalcev dr. Boštjana Genoria (Laboratorij za elektrokemijo materialov na Kemijskem inštitutu in FKKT UL) in dr. Dušana Strmčnika, (Argonne National Laboratory, ZDA), ki sta skupaj s sodelavci oblikovala in razvila nov selektivni katalizator za nizkotemperaturne gorivne celice s protonsko izmenjevalno membrano (PEM FC).

Pri oksidaciji (gorenju) goriva nastajajo toplotna energija, voda in ostali produkti, odvisni od vrste goriva. V gorivnih celicah pa se s pomočjo katalizatorjev kemične reakcije izvajajo nadzorovano, pri njih pa poleg toplotne energije nastaja tudi električna energija. Gorivne celice se med seboj razlikujejo po tem s kakšnim gorivom jih...

engadget - Bloom Box nam bo v prihodnosti morda omogočil odklop iz električnega omrežja, saj je pravzaprav elektrarna v malem. Je delo K.R. Sridharja, ki je pred tem razvijal gorivne celice za NASA-o, ki delujejo v obratni smeri ob običajnih gorivnih celic. Omogočale so namreč proizvodnjo kisika na Marsu, a so postale neuporabne po odpovedi poletov na Mars.

Gospod Sridhar se je zato usmeril na potrošniški trg. Obrnil je postopek in izdelal običajno gorivno celico, ki s pomočjo kisika in goriva (do sedaj v veliki večini primerov vodik) in primerne aparature proizvaja električno energijo. Glavna prednost Bloom Boxa je prav neodvisnost od vodika, saj lahko poleg kisika kuri mnogo bolj dostopne surovine, med katere spada večina...

Slo-Tech - Tekoče leče, ki so dandanes predvsem teoretični koncept, se znajo v prihodnosti pojaviti v vrsti naprav, pri katerih velike in drage leče niso opcija in se danes ne soočajo več s problemom zajema slike prave velikost/primernega števila megapikslov, pač pa s preprostim dejstvom, da ne glede na število MP, fizika postavlja določene omejitve pri kakovosti optike, ki se nahaja v sodobnih napravah majhnih dimenzij.

Ta problem pa se bo morda rešil z novim načinom za nadzor tekočih leč, ki temeljijo na zvočnih valovih. Trenutno so namreč tekoče leče znanstveniki upravljali tako, da so spreminjali velikost stične ploskve med tekočino in fizično površino, kar je zelo energetsko potratno, zvočni valovi pa ne zahtevajo nikakršnega mehanskega dela (z izjemo "zvočnika", ki bo tvoril valove).

Celoten postopek temelji tem, da dve kapljici postavijo na cilindrično luknjo, nakar z visokimi frekvencami spreminjajo fokus leče tako, da kapljici vibrirata in če sta kapljici v primerni resonanci, je...

Slashdot - Skladno s povečano osveščenostjo do okolja in pripravljenostjo vlaganja denarja v razvoje novih tehnologij, znanstveniki odkrivajo vedno nove načine pridobivanja energije - najnovejši način je tako pridobivanje energije iz dežnih kapljic. Za slednjega so zaslužne piezoelektrične lastnosti PVDF plastike, ki ob deformaciji oziroma pritisku proizvede električni tok - v laboratorijskih pogojih je znanstvenikom tako uspelo s kapljicami največje debeline (5 mm) pridobiti 12 mW električne energije oz. 1 µW neprekinjene električne energije.


Trenutni rezultati tako še ne zagotavljajo komerialne rabe, saj razen prvih laboratorijskih raziskav znanstveniki niso opravili še...

Slashdot - Mikroreaktorji za pridobivanje vodika se uporabljajo za predelavo organskih goriv kot sta metanol in propan v vodik, ki se ga nato uporablja v gorivnih celicah. Področja uporabe so predvsem pridobivanje goriva za potrebe vojske ali pa za potrebe manjših naprav.

Ekipi znanstvenikov z univerze v Ilinoisu je sedaj uspelo izdelati keramičen mikroreaktor, ki lahko deluje pri visokih temperaturah - do 1000 stopinj Celzija in je po besedah izumiteljev precej učinkovitejši od ostalih podobnih izdelkov. Cilj pa je izdelava mikroreaktorja, ki bi bil sposoben pridobivati vodik iz goriv kot je bencin ali dieselsko gorivo. Tako bi lahko prišli do vodika za gorivne celice kar na lokalni bencinski črpalki. Zainteresirani si lahko preberete izvirno novico, tisti tehnično bolj podkovani pa širši opis tehnologije.

The inquirer - Japonskemu izdelovalcu elektronike Casio naj bi s pomočjo novih materialov iz trdnega polimera uspelo zmanjšati gorivne celice za skoraj 90 odstotkov v primerjavi s trenutno konkurenco.

V Casiu obljubljajo, da naj bi prenosni računalniki s tovrstnimi gorivnimi celicami, kjer se iz metanola ločuje vodik, zdržali 20 ur do naslednjega polnjenja.

Casio naj bi gorivne celice predstavil že letos.

Neowin - Po besedah Neowin.net bosta obstajala dva modela. Oba bosta velika za približno en paket žvečilnih gumijev, razlika pa bo v zmogljivostih.

Močnejši brat, 300mW model, bo 'popil 10 mililitrov metanola, z enim polnjenjem pa bo to zadostovalo za kar 60 ur predvajanja glasbe z mp3 predvajalcem, osnovanim na trdem disku (iPod, Creative Zen in njima podobna druščina).

V mlajšega bratca boste lahko nalili 3,5 mililitra metanola, ker je dovolj za 100mW moči, to pa zadostuje za še vedno osupljivih 35 ur predvajanja glasbe na enakem sistemu, kot je opisan zgoraj.

Mladina - Britansko podjetje Intelligent Energy je izdelalo prvi prototip motocikla, ki ga poganjajo vodikove celice. 80 kg jekleni konjiček, ki naj bi stal okoli 4500 funtov, lahko pospeši do 50 milj na uro (80 km/h) in z enim polnjenjem prevozi razdaljo okoli 100 kopenskih milj (ok. 160 km). Poleg zasoljene cene mora morebitni kupec računati še na "dostopnost" goriva in probleme z registracijo. Britansko ministrstvo za promet namreč še noče odobriti uporabnega dovoljnja, v nos mu gre zlasti pretiho (tako rekoč neslišno) delovanje (!?!).

Drugo vprašanje pa je, ali je ta motor vsaj toliko frajerski kot dobra stara ropotajoča dvotaktna vespa.

SiOL - Zadnjič smo pisali o prenosnikih, ki jih bo hladil metanol, danes pa pišemo o prenosnikih, ki jih bo taisti alkohol poganjal. Toshiba je namreč izdelala prototip pogonske celice, ki naj bi s prostornino 50-ih kubičnih centimetrov pokrbela za nemoteno delovanje računala vsaj pet ur. V celici se bo metanol razgradil in s tem proizvajal povprečno 12 W do maksimalno 20 W moči. Medtem ko so dandanašnji prototipi veliki kot hišna opeka, bodo v prihodnosti v velikosti namiznega glodalca. Več si preberite na SiOL-u. Zahvala Tody-ju!

MSNBC - Gorivne celice, ki bodo nekoč morda izpodirinile baterije in akumulatorje v elektronskih napravah so vedno bližje dejanski uporabnosti. O tej iznajdbi smo že pisali, a do sedaj so se zadeve že precej spremenile.

Gorivne celice proizvajajo elektriko s preprosto kemično reakcijo alkohola metanola. Kemična reakcija poteka iz metanola in nekaj drugih snovi, nastajajo pa elektroni, protoni, ogljikov dioksid in voda. Protoni izhajajo iz celice skozi posebno membrano, elektroni stečejo po žicah in ustvarijo električni tok, vode je samo kapljica na dan in izhlapi, ogljikov dioksid pa se izloči v zrak.

Gorivne celice se že uporabljajo recimo v avtomobilih, bolnišnicah in drugih strokah, toda le-te celice so velike kot pralni stroji oziroma kot počitniške prikolice, podjetje MTI Micro, ki vključuje tudi podjetji Casio in Motorola, pa se z okoli 45 zaposlenimi ukvarja z minituarizacijo teh naprav. Optimistično napovedujejo, da bodo prve take celice pripravljene na prodajo leta 2004. Več o tem...

Tech Extreme - Raziskovalci na Univerzi v Arizoni odkrivajo načine, kako bi s pomočjo proteinov iz živih celic lahko dobesedno vzgojili tokokroge. Namesto sedaj uporabljanega lepljenja in cinjenja bi vse to delali z dolgimi strunami proteinov, ki se jim reče mikrotubuli. Da, to so tisti mikrotubuli, ki pomagajo pri mejotski delitvi celic, in vlečejo narazen kromosome. Ti proteini so 2-3 krat tanjši od sedajšnjih žičnatih povezav med tranzistorji, kar privede do manjše velikosti in boljše učinkovitosti. Ali jim bo uspelo vzgojiti prvi čip? Klik!

Slo-Tech - G3 nam je poslal zanimivo novico, ki ni toliko povezana z računalništvom, ampak bolj z naprednimi tehnologijami prihodnosti:
Govori se, da znanstveniki v NASI zelo napredujejo z razvojem nanokapsul, ki bodo v bližnji prihodnosti uporabljene v zdravstvene namene, in sicer tako, da se bodo prebile skozi membrano poškodovane celice in ji nudile prvo pomoč. Velike naj bi bile nekaj nanometrov, zdravljenje raka in tumorjev pa bi postala mala malica, uporabljali pa naj bi jih tudi astronavti, ker bi jih 100 % zaščitile pred sevanjem.