TG Daily - Seagate je včeraj predstavil novo serijo klasičnih diskov, ki imajo polterabajtne plošče za zapis. Nove Barracude 7200.12 HD velikosti 3,5 palca se še vedno vrtijo s 7200 obrati na minuto, a jih odlikuje večja gostota zapisa, ki znaša 329 gigabitov na kvadratno inčo. Dosežek je precej zavidljiv, saj so še pred časom strokovnjaki ocenjevali, da bo 100 oz. 250 gigabitov na kvadratno inčo s pomočjo laserske tehnologije naravna meja, ki je ne bo moč preseči. Seagate je dejal, da bodo za zdaj prodajali 500, 750 in 1000 GB modele, medtem ko cen še ni razkril. Vseeno pa lahko v prihodnosti upamo tudi na 2 TB model z štirimi ploščami po vzorcu 1,5 TB modela, ki ga trenutno sestavljajo štiri 375 GB velike plošče.

Ars Technica - Skupina znanstvenikov na Inštitutu za optiko in optične tehnologije, ki spada pod okrilje Tehnične univerze v Berlinu, trdi, da so odkrili način, kako na plošček v velikosti DVDja skraniti 500 GB podatkov.
Skrivnost leži v uporabi mikroholografije, ki omogoča, da se podatki shranjujejo v treh dimenzijah. Z drugimi besedami: namesto da bi se posnele vdolbine, kot pri trenutnih CDjih in DVDjih, ta tehnologija s pomočjo dveh laserjev vriše v medij tridimenzionalne mreže. Prav tako se fokus laserjev lahko spreminja, kar dovoljuje zapisovanje na različnih višinah.
Znanstveniki predvidevajo, da bo izdelava medijev poceni, zaenkrat pa se še niti približno ne ve, koliko bodo stali...

Slashdot - Znanstveniki so odkrili način, kako z ovitjem virusa tobačnega mozaika s platinastim obročem dobijo zelo hiter tranzistor. Taki tranzistorji bi lahko prišli v poštev za zamenjavo sedaj popularnega Flash pomnilnika. Čip z virusnim pomnilnikom bi v kameri sliko prikazal v nekaj mikrosekundah, kar je s trenutnimi milisekundami občutna pohitritev.

Vodja projekta trdi, da je trenutno še daleč do praktične rabe, saj morajo ugotoviti kako omrežiti viruse.

Izvorna novica.

Slo-Tech - Ste se kdaj vprašali zakaj ste bili kljub svoji pameti in überinteligenci vedno zapostavljeni, zasmehovani in nepriljubljeni? No, tale znanstveni članek natančno razloži zakaj je tako. Gre se preprosto za to, da pametnjakoviči (v članku je uporabljen izraz "nerd") ne razumejo, da se je treba za socializacijo truditi, prav tako kot znanstvene dosežke. Ker pa imajo znanstveni dosežki pri njih prednost (ker imajo pač talent in inteligenco zanje), jih sociliziranje boli. Še več. Večina pametnjakovičev ne bi svoje inteligence nikoli zamenjala za socialno priljubljenost. Priporočam v branje Slo-techarjem, ker vem da se vas bo večina prepoznala v njem.

New Scientist -

Če ste gledali leta 1983 posnet film War Games, se gotovo spomnite tedanjega računalnika, ki je bil narejen tako, da je vedno zmagal, vse dokler ni igral v igri križci-krožci neodločeno sam seboj. Kot vse kaže, se nam absolutno nepremagljivi računalniki obetajo v ne tako daljni prihodnosti.

Milan Stojanovic z newyorške Columbia University in Darko Stefanovic z University of New Mexico iz Albuquerqueja sta razvila prvi DNK računalniki, ki igra igre. Poimenovala sta ga MAYA, sposoben pa je igrati križce-krožce. MAYA vsebuje devet kvadrnih polj, ki skupaj merijo manj kot kvadratni centimeter, za igranje pa imamo na voljo devet različnih DNK, ki z vsakim poljem reagirajo različno, prav tako reagirajo različno tudi njihove...

Vnunet - AMD, do pret kratkim (tri leta, kaj pa je to) Intelu skoraj nekompetenten izdelovalec procesorjev, je najavil nov postopek, s katerim so uspeli izdelati še manjše tranzistorje. Tako pričakujejo, da bo na procesorjih kaj kmalu žvrgolelo čez milijardo pretikal. Intel seveda ni ostal dolžan ter je potrdil, da že razvijajo strežniške procesorje s približno milijardo tranzistorjev. Za tehnikalije in kemikalije pa -- Klik!

Vnunet - HPjevi managerji, pardon, znanstveniki, so odkrili način, s katerim so dosegli še večjo gostoto podatkov na kvadratni centimeter. Z dosedanjo tehnologijo naj bi bilo moč doseči nekje 500 Mb na kvadratni centimeter, s svojo pogruntavščino, ki naj bi bila za trg pripravljena v dobi 5 let, pa malce več od 1 Gb. Klik!

Kaj to pomeni? Nič. O podobnih dosežkih iz vseh mogočih področij poročamo skoraj mesečno, vendar gre pri tem povečini res zgolj za znanstvene dosežke, ki pa praktično uporabo ponavadi ugledajo zgolj na daljši rok. Kar pa je seveda razumljivo.

Technology Review - Gotovo obstaja kar nekaj bralcev, ki se strinjajo s tem, da je diskom odbila zadnja ura in da je že skrajni čas, da jih nadomestijo pomnilniški čipi. Diskom so konec napovedovali tudi že prenekateri strokovnjaki, ki so napovedali, da je magnetni zapis dosegel največjo možno gostoto zapisa in da se bo razvoj novih diskov ustavil. No, kljub temu se razvijalci ne dajo in ugotavljajo nove trike, s katerimi bi lahko povečali gostoto zapisa - od bolj občutljivih bralnih glav, preko manjšanja magnetnih zrnc. Korak dalje pa sta pred kratkim napravili tudi podjetji IBM in General Electric, ki sta iznašli novo metodo, kako povečati kapaciteto diskov: podjetji sta magnetna zrnca ločili na nekakšne...

New Scientist - Izraelsko podjetje Paper Power je razvilo novo obliko baterij. Možno naj bi bilo to baterijo "natisniti" na papir, saj je debelina troslojne baterije le 0,5 mm. Cena za en kvadratni centimeter, ki je zmožen dovajati napetost 1,5V in ima kapaciteto 3 mAh, je le nekaj tolarjev. Najprej naj bi bile te baterije uporabljene na raznih propagandnih letakih, kjer naj bi napajale majhne LED diode, kasneje pa še marsikje drugje. Klik!