engadget - Na E3 predstavljen Wii U, konkretna osvežitev Nintendovega prodajnega hita, je ponovno postregel z manjšo revolucijo na področju igralnih ploščkov. Če je bil prvotni Wii prvi, ki je resno zaznaval premike igralčevih rok, čemur sta bolj ali manj sledila tudi Microsoft in Sony, Wii U na igralni plošček prinaša še drugi zaslon, ki bo najverjetneje uporabljen predvsem za prikaz dodatnih informacij. Po poročanju Engadgeta so se mnogi igralci in novinarji ob predstavitvi spraševali, koliko bo stal takšen krmilnik v prosti prodaji, če boste želeli imeti dva. Izkazalo se je, da to ne bo potrebno, saj pri Nintendu nimajo načrtov za uporabo dveh krmilnikov z zaslonom naenkrat.

Čeprav bi po besedah Satoruja Iwate sama konzola...

PhysOrg.com - Znanstveniki z univerze v Michiganu so naredili najmanjše dosedaj znane piksle, kar bo omogočilo LED zaslonom, da bodo lažje upravljali s svetlobo, pri tem pa porabili manj energije. Vse to na zaslonu, ki bo lahko velik tudi le kot poštna znamka.



Ta nova nanostrukturna tehnologija je sestavljena iz novih barvnih filtrov, narejenih iz nekaj nano metrov tankih plasti kovine, dielektrika in spet kovine, ki se posledično obnašajo kot resonatorji. Le-ti nato ujamejo in prenesejo svetlobo, kar piksle spremeni v učinkovite barvno filtrirne elemente.

S to tehnologijo ustvarjeni piksli so desetkrat manjši kot v računalniških zaslonih in osemkrat manjši kot v pametnih telefonih. Poleg tega...

CNet - V Philipsovem razvojnem oddelku so poleg zanimive zamisli o reklamah prišli tudi do nove tehnologije za prikaz podatkov. Znanim CRT, plazma, LED, OLED in E-ink tehnologiji se je tako pridružila nova: electrowetting. S pomočju zunanjega doliva kapitala so ustanovili novo podjetje Liquavista, ki bo skrbelo za najnovejšega Philipsovega otroka. Sama tehnologija je zelo podobna E-Inku, le da bazira na olju in vodi, kot namiguje že naslov novice. Pravzaprav bazira na tem, da se med seboj odbijata. S pomočjo materialov, ki vodo ali odbijajo ali privlačijo (odvisno od električnega toka), lahko torej obarvano olje pripravimo do tega, da ustvari točko (piksel).



Philips trdi, da so barve na tovrstnih zaslonih bolj naravne (tudi Rembrandt je slikal z oljnimi barvami) in svetle. Nezanemarljivo je, da so tovrstni zasloni energijsko manj potratni, in najpomembnejše:...

Slo-Tech - Art. Lebedev Studio, ki se ukvarja z industrijskim oblikovanjem, je zasnoval tipkovnico Optimus. Vsaka od tipk vsebuje lasten prikazovalnik (v končni različici predvidoma OLED), zaradi česar je mogoče prikaz funkcije posamezne tipke poljubno prilagoditi. Tipke bodo poleg znakov prikazovale tudi sličice, morda tudi animacije. Osnovni del funkcionalnosti tipkovnice bo neodvisen od operacijskega sistema. Predvidoma naj bi prišla v prodajo leta 2006.

Uporabna bo predvsem:

• za tekstopisce ob uporabi različnih naborov ter razporeditev znakov in
• za uporabnike specifičnih programov ter igračarje za grafičen prikaz funkcij (ikone), ki jih imajo v danem trenutku tipke v trenutno aktivnem programu/igri (npr. trenutne funkcionalnosti tipk ob pritisku tipke CTRL v Wordu).

Slashdot - Kot navaja ta stran, je japonsko podjetje ELDis predstavilo prvi mobilni telefon na svetu, ki uporablja zaslonček OLED, katerega lahko gledamo iz obeh strani (glej sliko). Kot kaže, se utegnejo OLED zaslončki v prihodnosti vse bolj uveljaviti pri prenosnih napravicah, saj porabijo malo električne energije in imajo hitre odzivne čase. Zaslončki OLED bodo v prihodnosti najverjetneje nadomestili LCD sorodnike.

X-Bit Labs - Še pred nekaj leti smo vsi uporabljali "navadne" CRT monitorje. Nedolgo zatem je prišla na trg tehnologija LCD. Sprva so jo uporabljali le zaradi manjše velikosti na prenosnikih. Razlog za nepriljubljenost je bila visoka cena, slaba kakovost in nezmožnost gledanja slike pod večjimi koti. Pred kakim letom in pol pa je LCD začel svoj zmagoslavni pohod. Kvaliteta slike je bila od proizvoda do proizvoda vedno boljša in še cena se je nižala.

Na X-Bit Labs pa so...

PC Magazine - O teh zaslonih smo prvič poročali že pred davnim letom in pol, uporabnih primerkov izven sejmov ne videli, a vseeno zbujajo novo zanimanje. Zakaj? No, poleg tega, da bodo OLEDi tanjši, lažji ter energijsko manj potratni, imajo še eno uporabno lastnost, za kar se gre zahvaliti dobri stari fiziki: logično je, da z apliciranjem elektrike na celico dobimo ven svetlobo, ki sestavlja piksel na displeju. No, sodeč po članku na PC Magazine je učinek recipročen. Če posvetimo na OLED, bo le-ta proizvedel (sicer majhno) količino elektrike. Praktična uporabnost? Poleti pustite svoj novi mobilnik, ki podpira OLED, ležati na soncu - in baterija bo zdržala dva dni dlje [:D].

Tech Report - To vprašanje se je dobro vprašati vsake toliko enkrat. Odgovor je najbž že vsakemu na dlani, saj bi ga moral izklepetati opolnoči, nasilno zbujen, v samih gatah. Audigy je nova Creativova zvočna kartica, ki temelji na procesorju EMU10K2 ter podpira 24-bitno ter 96 KHz predvajanje - ostalo je pa itak zanemarljivo. No, sodeč po tem članku, ki zaenkrat temelji še na popolnih govoricah ter nedokazanih trditvah, se zna zgoditi, da je Audigy le olepšan Live. Kako je to mogoče? Kot kaže, pobere vse zasluge za kvaliteto Audigyja le izboljšava gonilnikov, za 96/24 statistiko pa je zaslužen prispajkani Philipsov DAC. Je to sploh možno? Na tej strani (originalno kitajska, prevedena v angleščino) je nekemu hekerju uspelo usposobiti Livea, da se prepozna ter deluje kot Live, z vsemi Audigyjevimi možnostmi vključenimi. No, nekako se mi zdi zadeva malo na trhlih nogah (saj lahko Detonatorje 4 namestimo tudi na TNT2 kartico, mar ne?), spet bo pa pri razvoju te debate glavno besedo povedal čas.

Tech Review - Trenutno uporabljamo največ katodnih zaslonov, katerih osnova je stara že več deset let. Manj pa je zaslonov na tekoče kristale LCD. Dokaj razviti so tudi že zasloni, ki temeljijo na organski osnovi. O tem so napisali članek pri TechReviewu. Razpravljajo o razvoju tehnologije OLED (organic light-emitting diode) zaslonov, njeni uporabi ter njeni prihodnosti. Zasloni, razviti po tej tehnologiji, imajo kar veliko dobrih lastnosti. Zelo dobra slika, relativno poceni proizvodnja in majhnost. Nadalje se odpirajo zmožnosti izdelovanja zaslonov na osnovi te tehnologije, ki za osnovo uporabljajo plastiko in ne stekla. Takoj potem, pa se odpira še možnost za zaslone, ki jih lahko zvijemo kot časopis ter možnost elektronskega papirja. Imajo pa zasloni zgrajeni na osnovi te tehnologije tudi eno veliko pomankljivost. Del zaslona, ki skrbi za modro barvo, ima delovni čas le okoli 1000 ur. To je dovolj za mobilne telefone, a na žalost premalo za prenosnike in dlančnike, ki bi s temi zasloni zelo...