Opera software - Minil je en teden od izida nove verzija brskalnika Opera 10 in v tem času jo je s spleta preneslo 10 milijonov uporabnikov. Kot pravijo razvijalci, številke kažejo, da je posebnost pri tej izdaji velika količina svežih namestitev namesto nadgradenj, kar nakazuje na mnogo prebežnikov iz ostalih taborov. Veliko zanimanje za nov izdelek pripisujejo funkciji Turbo, ki omogoča hitro brskanje tudi na slabših povezavah.

Da postavimo številke v perspektivo, povejmo, da si je konkurenčni brskalnik Firefox 3.0 v 24 urah po izidu preneslo osem milijonov uporabnikov, v prvem tednu pa skupno 20 milijonov. Ker je tržni delež Opera desetkrat manjši od Firefoxa, lahko zaključimo, da so se Norvežani tokrat odrezali nadpovprečno dobro. Kako je to vplivalo na tržni delež brskalnika, bomo videli prihodnji mesec.

engadget - Znano je, da ima ARM apetite po tržnem deležu netbookov, kjer Intel brez konkurence služi mastne denarje, vse pa bi bilo mnogo lažje, če bi standardne, namizniške izdaje katergakoli popularnejšega sistema Windows (XP, Vista, 7) podpirale to arhitekturo. Prav na možnost takšne podpore v Windows 7 pa je z veseljem namigoval Warren East, CEO ARMa. Morda gre le za lažni preplah oz. le njegove želje po podpori, vseeno pa pravi, da bi bil trg netbookov s predhodno podporo danes popolnoma drugačen. Pravi še, da je potencialna podpora stvar Microsofta, zagotovo pa bi jim močno pomagala pri tržnem deležu, vsaj glede na Microsoftov 96 % tržni delež.

TG Daily - Včeraj smo poročali, da je tržni delež Microsoftovega operacijskega sistema v zadnjem mesecu rahlo upadel, danes pa lahko to isto zapišemo še za brskalnike. Tudi v tej bitki je redmondski velikan nekoliko izgubil, saj je tržni delež Internet Explorerja decembra izgubil poldrugo odstotno točko in obstal na 68,15 odstotka. Firefox se je okrepil na 21,34 odstotka, Safari na 7,93, medtem ko je Chrome varno nad enim odstotkom (1,03). V preteklem letu je IE izgubil skoraj osem odstotnih točk, na čigar račun sta Firefox in Safari pridobila 4,5 oz. 2,4 točke. Finejši pogled na rezultate pokaže, da Microsoft izgublja predvsem z zastarelim Internet Explorerjem 6, dočim sedma verzija svoje odstotke dokaj trdno drži, a ne pridobiva z enakim korakom, kar bi pričakovali, če naj bi uporabniki nadgradili IE6 z IE7. Očitno se raje selijo h konkurenci.

ComputerWorld - Podjetje za raziskave trga Net Applications poroča, da je tržni delež operacijskega sistema Windows upadel pod 90 odstotkov, kar je najmanj v zadnjih 15 letih. Najvišji delež naj bi Windows dosegal v letih 2002-2003 s 97,5 odstotki. Še oktobra 2004 je znašal 96,4 odstotka, od takrat pa se je enakomerno zniževal do današnjih 89,6 %, kjer je bil Microsoft nazadnje z Windows 3.11.

XP ostaja trdno na prvem mestu s 66, sledijo pa Vista z 20,5, MacOS X z 8,9, Windows 2000 z 1,56 in Linux z 0,83 odstotka. V raziskavi ugotavljajo še, da se delež računalnikov z Windows zmanjša v popoldanskih urah in ob vikendih, ko ljudje do interneta dostopa z doma, kjer teče več Macov kot v podjetjih. Podrobni rezultati.

NetCraft - Spletnemu strežniku Apache, ki po tržnem deležu že od nekdaj suvereno vodi na področju spletnih strežnikov, je pred kratkim uspelo prevzeti vodstvo tudi na bolj specializiranem področju. Po Netcraftovih meritvah sodeč, je samo med varnimi strežniki, ki "govorijo" protokol SSL, dosegel 44% delež in s tem za 0,2 odstotni točki prehitel Microdsoftov IIS.

Le ta je sicer že leta 1997 prehitel Netscapov strežnik (ki je bil pionir na tem področju), svoj vrhunec dosegel med letoma 2000 in 2003, ko se je njegov tržni delež sukal okoli polovice, nato pa je postopoma začel izgubljati proti Apachu. Vzrok za prvotno relativno "nepriljubljenost" Apacha (vsaj glede na tržni delež med "navadnimi" strežniki) bi lahko bil v dejstvu, da so se pri Apachejevi različici 1.x zaradi problemov s patenti in z ameriškimi kriptografskimi zakoni dodatki za SSL razvijali kot ločeni projekti, šele ob različici 2.x pa je bil mod_ssl integriran v sam strežnik. Takrat približno je Apachejev delež pričel vztrajno...

Slo-Tech - Včeraj je norveški minister za razvoj Morten Andreas Meyer oznanil, da zaprti formati ne bodo več sprejemljivi v komunikaciji med norveško vlado in državljani.

Dejal je še, da bodo morali vsi v javnem sektorju do konca naslednjega leta imeti izdelan načrt za uporabo odprtokodnih programov in odprtih standardov. Čeprav redmonskega velikana ni izrecno omenjal, je vsekakor jasno, da ga je imel v mislih.

Če bo to obveljalo, bo to prineslo ogromne stroške nekaterim organiziacijam in podjetjem, kot sta na primer Norwegian Broadcasting Corporation (NRK) in TV2, ki oddajata pretežno v Microsoft Media formatu.

Morda bomo kmalu izvedeli, ali je to le modna muha, sovraštvo do Microsofta ali le želja po temu, da bi se Norveška odlepila od ostalih držav in poslej komunicirala le sama s seboj?

Prav zanimivo bi bilo videti, koliko debelejša je sedaj denarnica norveškega ministra

Slo-Tech - V svetu se dandanes pojavlja trend uvanja odprte kode in rešitev, ki temeljijo na njej. Tako je že marsikatera vlada sprejela odočitve oz. priporočila, da se naj v njihovih uradih in pisarnah uporablja odprta koda. Tudi naša vlada pri tem noče zaostajati, zato nameravajo sprejeti politiko uvajanja odprte kode/sistemov/protokolov v državno upravo. Pri tem jih zanimajo tudi vaši komentarji. Pred tem pa si seveda preberite predlog dokumenta (PDF).

Andraž Tori je že spisal kritiko, ki vam jo lahko le priporočimo v branje, saj izpostavlja marsikatero problematiko te odločitve (predvsem o tem, kako "odprta" je odprta koda, ki jo država podpira).

News.com - Po tem članku sodeč bi lahko sklepali, da se v računalniškem svetu obetajo spremembe. Dell je namreč oznanil, da bo (tudi) zaradi Microsoftove nove politike prodaje licenc, svoje PCje prodajal brez nameščenega operacijskega sistema (v tem primeru Windows OSa) vendar z priloženim t.i. FreeDOS operacijskim sistemom, ki pa tudi ne bo nameščen ob nakupu, ampak ga bo uporabnik lahko namestil kasneje. Za ta ukrep naj bi se odločiči zato, da se bo uporabnik lažje odločil kateri operacijski sistem bo uporabljal. Klik!

The Register - Po mnogih ne-podaljšanjih pogodb z Microsoftom je to storila še norveška vlada. Motivi za tako (ne)dejanje pa naj bi bila predvsem želja po kvalitetnejših storitvah. Klik!

Željo po senzacionalističnosti na stran -- izgleda, da Microsoft izgublja velike odjemalce ter se mu tržni delež manjša. Koliko je pa to dejansko res, bomo pa videli verjetno šele čez nekaj let [>:D].