EETimes - Očitno diski niso edini, ki še dolgo časa ne bodo šli na odpad zgodovine. Svetla prihodnost je tudi na strani čipov, saj so znanstveniki na univerzi Cornell predstavili delujoč tranzistor, ki je v bistvu atom kobalta in je velik le 1.3 nanometra. Za primerjavo: današnji silicijevi tranzistorji so lahko veliki celo več kot 100 nanometrov. Čeprav gre za pomemben dosežek, pa znanstveniki navajajo, da je vse skupaj trenutno še vedno precej v povojih in da bo potrebno še veliko trdega dela, da bo tehnologija zrela za praktično uporabo. Obenem navajajo, da iščejo tudi nove alternative, ki bi lahko nadomestile sedanje silicijeve tranzistorje in poudarjajo, da so se za dostojnega naslednika zaenkrat izkazale tudi ogljikove nanocevke. Več o novem dosežku si lahko preberete tukaj.

Sillicon Strategies - V komentarjih na spodnjo novico ste se nekaj prepriali, da je 0,13 mikronov že zastarela tehnologija. Če upoštevamo to novico, je to sigurno res!

Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC v nadaljevnaju) so raziskali in omogočili proizvajanje (ne, ni napaka) 9-nm, to je 0,009 mikrona, velikih tranzistorjev. To je kar 1/10.000 (ena desettisočina) debeline človeškega lasu. Današnja super-računala, ki zasedejo kar kakšno halo ali dve, bi tako lahko spravili v prostor velik toliko, kot je velik noht.

Sicer takih čipov še ni možno proizvajati, saj bo potrebno še kar nekaj časa, da bodo izpopolnili naprave in predelali postopke izdelave. Imajo pa že delujoč 0,035 mikronski primerek, trenutno pa delajo na 0,025 mikronskem, ki je še v poskusnem stadiju. Celotno novico si oglejte tu.

Slo-Tech - Se še spomnite tistega neslišnega računala o katerem sem objavil novico v nedeljo? Saj veste, tisto računalo, ki je brez ventilatorjev in z vodno hlajenim napajalnikom. No, tipo, ki je to zadevico izpeljal nas je po e-mailu kontaktiral in se nam "zahvalil" za omembo njegove strani na Slo-Tech-u. (Tukaj si oglejte, koliko ljudi si je ogledalo najegovo stran v primerjavi z drugimi stranmi. )
Ker je videl, da je bilo na novico kar nekaj komentarjev in je rekel, da bi rad pomagal, sam mu novico in vse vaše komentarje prevedel v angleščino in poslal. Kmalu mi je odpisal, zelo vesel prevoda. Njegov e-mail pa se je glasil nekako takole:

Pozdravljen Janez,
hvala za take dobre komentarje. Moram...

The Register - Več kot očitno je, da se razvoj tranzistorjev približuje meji, ki jo je fizično nemogoče preseči. Tako naj bi kmalu dosegli velikost 0,05 mikrona, potem pa bi nastala kriza, ki bi onemogočila veljavnost Moorovega zakona (sicer vsi poznate, ampak vseeno: hitrost procesorja je podvoji vsakih 18 mesecev).
Tako je v igro stopila kemija, njej ob strani pa še delno biologija. Tako razvoj poteka v treh ločenih smereh:
Nanožice:
Raziskovalni tim Charlesa Lieberja na Harvardu je naredil vrsto nanocevk, velikosti 2-20 nm (torej 10 na -9 m), in jih "spletel" v mrežo. Tok, ki teče po njej, je možno regularati z napetostjo na njej. Z zadosti zapleteno mrežo je možno ustvariti logična vrata, meni Lieber.
Nanocevke:
Medtem ko Lieberjeva tehnologija ne temelji na litografiji, pa je ta osnova za raziskave na Delft University of Technology na Nizozemskem, ki jih vodi Cees Dekker. S sodelavci je izdelal ogljikove nanocevke premera 1nm, pri katerih se tok, ki teče po njih, nadzira z napetostjo...

The inquirer - Bell labs (podružnica Lucneta) načrtujejo, da bodo tranzistorji velikosti molekul pomenili pravo revolucijo na področju izdelovanja čipov. Čerpav ima Bell v laboratoriju že delujoče testne primerke takih tranzistorjev, pa bo potrebno tehnologijo še dodelati. Znano je, da sta najbolj zagreta podpornika IBM in Intel, ki v razvoj nanotehnologije vložita ogromne kupe denarja. Če me spomin ne vara, sem pred kakimi tremi leti slišal, da bo običajnim čipom, ki so zgrajeni na osnovi tranzistorjev kmalu odbila zadnja ura, saj je samo vprašanje časa, kdaj bomo dosegli tako mejo (v MHz), čez katero ne bomo več mogli priti. Vendar pa so se napovedovalci prihodnosti še vedno opekli in tudi tokrat je bilo tako. Tehnologija izdelave je vedno bolj napredna in po zadnjih podatkih, bomo brez problemov dosegli 10 GHz procesorje, kako pa bo šlo naprej, pa je zaenkrat še težko napovedovati. V primeru, da se bo trenutna tehnologija v prihodnosti izkazala za močno zastarelo, pa znanstveniki vzporedno...

The Register - NEC predvideva, da bo v začetku leta 2003 že proizvajal čipe, ki bodo temeljili na 0.10 mikronski tehnologiji. Ti čipi bodo uporabljeni v raznih potrošnih elektroniki naslednje generacije, mobilnih telefonih in spletnih strežnikih. NEC si je za partnerja izbral Tajvanski TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Company), s katerim bosta skupaj zasnovala standarde, ki bodo potrebni za to tehnologijo.

Yahoo News - Včeraj je bil pomemben dan za računalniško tehnologijo, saj je Intel naredil nekaj tranzistorjev (sestavnih delov procesorja) v 0.02 mikronski izdelavi. Silicij je zaenkrat še v zelo zgodnji fazi in naj bi bil dokončno razvit do leta 2007. Če ne bo prišlo do kakšnih komplikacij, lahko pričakujemo leta 2007 procesorje s hitrostjo 20 Ghz. Takrat naj bi tudi nehal veljati Moorov zakon, ki pravi, da se število tranzistorjev v procesorju podvoji vsaki dve leti (leta 2007 naj bi obstajali procesorji z 1 milijardo tranzistorjev). Ko pa bo ta tehnologija že zastarela, pa bodo morali proizvajalci poiskati nove materiale za izdelavo procesorjev ali pa uporabiti alternative (npr. kemični procesor. Zanimivost: primer kemičnega procesorja so možgani - niso ravno "hitri", so pa zmogljivi). Click!