Slo-Tech - Število vpisanih študentov v doktorske programe na najprestižnejših ameriških univerzah bo letos jeseni 15 odstotkov manjše kot lani. Podatki 55 ameriških univerz, ki se osredotočajo na raziskave in ki so združene v Association of American Universities, kažejo na čedalje večjo zaskrbljenost, ki jo povzročajo negotovo financiranje in napovedi krčenja sredstev za razvoj in raziskave.

Uradne izjave predstavnikov univerz poudarjajo več dejavnikov, ki vplivajo na manj sprejetih študentov. Ključni financerji, denimo National Institutes of Health in National Science Foundation, sta skrčili financiranje in podpirata manj projektov. Prav tako se univerzam obeta nov davek na bilančno vsoto (endowment tax). Pomemben faktor je tudi nepredvidljivost ameriške administracije, ki je že lani skušala še dodatno znižati financiranje raziskav, a je nato Kongres sprejel proračun, ki je ohranil financiranje na ravni preteklega leta. Lani je administracija več tisoč projektov prekinila sredi izvajanja.

...

Slo-Tech - Lani smo poročali o pritiskih ameriških oblasti na več univerz, med drugim Harvard, ki mu je ameriška administracija odrekla 2,2 milijarde dolarjev financiranja raziskovalnih projektov. Univerzi so očitali antisemitizem in od nje zahtevali kopico ukrepov, ki bi vplivali na sprejem študentov, poučevanje in raziskovanje. Harvard se je na poizkuse posegov v avtonomijo ostro odzval in ameriško vlado tožil. V The New York Timesu so redno spremljali dogodke in leto dni pozneje je jasno, da je Harvard zmagal. Financiranje je bilo obnovljeno.

Ameriški predsednik je moral odstopiti od vseh finančnih zahtevkov, tudi od 200 milijonov dolarjev, ki jih je administracija naposled terjala kot poravnavo. Čeprav je bil Harvard glavna tarča med univerzami, od katere so terjali poravnavo kot priznanje, da naj bi univerza nezadostno ukrepala proti antisemitizmu, je Harvard očitke odločno zavračal. Bela hiša je naposled odstopila od zahtevka, piše časnik.

Ko je o tem poročal The New York Times, je...

Slo-Tech - Po poročanju The Wall Street Journala je ameriška administracija devetim univerzam poslala predlog desetih zavez, ki bi univerzam tudi v prihodnosti omogočale dostop do zveznega sofinanciranja šolnin in raziskovalnih projektov. Administracija od univerz pričakuje, da ji bodo dovolile soodločanje o vodenju in delovanju univerz, vse od vpisnih postopkov do vmešavanja v učne načrte in uvedbo prepovedi protestov. V nasprotnem primeru univerzam grozi izguba dostop do ključnih zveznih programov.

Za zdaj je administracija nespodobno povabilo poslala devetim univerzam, med katerimi so tako zasebne kakor javne (University of Arizona, Brown University, Dartmouth College, MIT, University of Pennsylvania, University of Southern California, University of Texas, Vanderbilt University, University of Virginia). Za lepo zvenečim Dogovorom o akademski odličnosti v visokem šolstvu se skriva poseg v avtonomijo. Univerze imajo možnost, da še naprej uporabljajo druge modele in sledijo drugim vrednotam,...

Nature - Neprofitna Fundacija La Caixa iz Barcelone, ki financira prestižne raziskovalne projekte in štipendije, že tri leta pri njihovem ocenjevanju uporablja umetno inteligenco. Inés Bouzón-Arnáiz iz Fundacije je pojasnila, da uporabljajo model s tremi algoritmi, ki izvaja predhodni pregled prijav raziskovalnih projektov, s katerim želijo izločiti najslabše, ki zelo verjetno ne bodo financirani. Model so naučili na uspešnih prijavah iz minulih let, služi pa kot prvo sito.

Prijave raziskovalnih projektov so resno in naporno delo, ki traja več tednov ali mesecev. Od njih je odvisno, ali bo raziskovalna skupina financiranje za določene raziskave, s tem pa tudi plače, zato je konkurenca huda. Na omenjeni razpis La Caixe, ki letno razdeli 145 milijonov evrov v okviru triletnih projektov v višini milijona evrov, se je letos prijavilo 714 projektov, algoritmi pa so jih 122 označili kot slabe. Odločitev sta nato preverila dva strokovnjaka, ki sta jih 76 res zavrgla, 46 pa jih je šlo skupaj z...

Slo-Tech - Ameriška zvezna vlada je zamrznila 2,2 milijarde dolarjev sredstev v obliki raziskovalnih projektov in dodatnih 60 milijonov dolarjev institucionalnega financiranja, do katerih je upravičena Univerza Harvard. Ministrstvo za izobraževanje se je za enostransko zamrznitev financiranja odločilo, ker naj bi Harvard kršil zakonodajo in ker naj bi na kampusu dopuščal antisemitizem. Univerzi so navrgli kup očitkov in naložili vrsto zahtev, med drugim spremembe upravljanja in vodenja, spremembe v sprejemu študentov in zaposlovanju, uvesti zunanji nadzor nad določenimi študijskimi programi, ukiniti programe za DEI (raznolikost, enakost, vključenost). S Harvarda so se odzvali z odločno izjavo, da se ne bodo pustili ustrahovati in pristali na diktat, kaj smejo raziskovati in kako bodo delovali. Poudarili so, da so v minulem letu izvedli več reform in uveljavili spremembe, ki zagotavljajo vključujoče in prijazno okolje za vse študente, da spoštujejo vso zakonodajo in da so sprejeli številne...

Slo-Tech - V ZDA je eden največjih financerjev znanosti na področju ved o življenju NIH (National Institutes of Health) sporočil, da bo v vseh tekočih in prihodnjih projektih enostransko znižal sredstva za posredne stroške. Ta se bodo več kot razpolovila in bodo po novem znašala 15 odstotkov vrednosti projektov. To utegne v velike težave pahniti univerze, ki projekte izvajajo.

Raziskovalni projekti poleg sredstev, ki so namenjena za neposredno izvajanje projekta in s katerimi upravlja vodilni raziskovalec, vključujejo tudi del za posredne stroške (overhead ali indirect costs). Iz tega zneska, ki se v odstotkih prišteje vrednosti projekta, se pokrivajo vsi stroški, ki jih ni možno knjižiti neposredno na projekt. Neposredni stroški so plače raziskovalcev, nakup materiala in opreme, udeležba na konferencah in podobno, posredne stroške pa inštitucije porabijo za pokrivanje obratovalnih stroškov prostorov (ogrevanje, voda, elektrika, zavarovanje, čiščenje), nakupe in vzdrževanje sistemske...