Slo-Tech - Angleška Wikipedia je sprejela uradno stališče, s katerim prepoveduje uporabo generativne umetne inteligence za ustvarjanje vsebin na strani. Pisanje ali večje popravljanje in izboljševanje člankov z modeli umetne inteligence ni dovoljeno, ker krši eno osnovnih načel spletne enciklopedije. Le v nekaterih primerih bo omejena uporaba LLM-jev dovoljena.

Uredniki bodo lahko z LLM-ji popravljali lastno besedilo, če ga bodo na to še temeljito prebrali in potrdili pristnost. Enako bo veljalo za prevode besedil, a mora urednik tekoče govoriti oba jezika in na koncu preveriti prevod še sam.

Wikipedia pa ni ena sama, temveč gre za zbirko skupnosti okoli vsakega jezika posebej. Zapisano velja za prispevke v angleščini. V španski verziji so na primer LLM-je popolnoma prepovedali, dovoljeni niso niti za prevajanje. Wikipedijin administrator Chaotic Enby je dejal, da se tako borijo proti vsesplošnemu slabšanju kakovosti (enshittification) in pritisku ponudnikov umetne inteligence. Ker pa...

Slo-Tech - Evropska komisija je začela uradno preiskavo podjetja Meta, v kateri preverja, ali nova politika podjetja o dostopu ponudnikov umetne inteligence do WhatsAppa krši evropsko zakonodajo. Meta je oktobra letos z novo politiko prepovedala ponudnikom storitev umetne inteligence uporabo storitve WhatsApp Business Solution za komunikacijo s strankami. Še vedno lahko uporabljajo umetno inteligenco za pomožne funkcije, ne sme pa biti glavna storitev.

Komisija meni, da takšna prepoved ponudnikom umetne inteligence preprečuje dostop do strank prek WhatsAppa, medtem ko Meta nudi tudi lastne storitve umetne inteligence, ki uporabnikom ostajajo dostopne. Prvi je preiskavo tega početja začel italijanski regulator, sedaj pa je reagirala tudi EU. Preiskava Komisije se bo zato osredotočila na celotni evropski gospodarski prostor razen Italije.

Evropska komisarka za konkurenco Teresa Ribera je ob tem dejala, da trgi umetne inteligence cvetijo po Evropi in svetu, zato je treba poskrbeti, da bodo...

Slo-Tech - Veliki jezikovni modeli, ki so se pojavili v zadnjih letih, so po eni strani močno napredovali in ustvarjajo skorajda človeška besedila, po drugi strani pa so vplivali na besedišče, saj je pogostost uporabe posameznih besed drugačna kot pri naravnih govorcih. To je ena izmed značilnosti, ki jih moremo uporabiti za analizo njihove razširjenosti. Prav to so storili raziskovalci z Univerze Northwestern v Illinoisu in Univerze v Tübingenu v Nemčiji, ko so analizirali 15 milijonov povzetkov (abstract) biomedicinskih znanstvenih člankov iz baze PubMed, ki so nastali v letih 2010-2024. Lani je že 13,5 odstotka vsebin kazalo, da so pri njihovem nastanku avtorju v večji ali manjši meri uporabili velike jezikovne modele (LLM). V nekaterih vedah je ta delež dosegel 40 odstotkov. O raziskavi poročajo v reviji Science Advances.

Članek so ironično naslovili Delving into LLM-assisted writing in biomedical publications through excess vocabulary, saj je prav beseda delve z razmahom LLM-jev...

Slo-Tech - Raziskovalca z MIT-a so preverjali, kako uporaba velikih jezikovnih modelov (LLM) vpliva na aktivnost možganov med pisanjem besedil. Preiskovance so razvrstili v tri skupine, in sicer z uporabo LLM za pisanje, uporabo klasičnih spletnih iskalnikov in brez uporabe LLM. Rezultati so pričakovani: uporaba LLM negativno vpliva na kognitivne sposobnosti, o čemer so pripravili rokopis na arXiv, ki obsega dobrih dvesto strani! Rokopis še ni recenziran.

V študiji so preiskovali 54 posameznikov, ki so jih razporedili v omenjene tri skupine. Nato so jih zamenjali, in sicer so uporabniki LLM morali začeti pisati sami, medtem ko so ljudje brez LLM te v nadaljevanju dobili na razpolago. Med poizkusom so merili možgansko aktivnost z EEG, ocenjevali kakovost esejev, analizirali eseje in na koncu še intervjuvali udeležence o njihovih občutkih.

Rezultati niso presenetili. Udeleženci, ki so uporabljali LLM, so se manj poistovetili s svojimi izdelki, niso jih občutili kot zares svoje, niso znali...

Slo-Tech - Odkar je generativna umetna inteligenca na voljo vsakomur, se je okrepila bitka med pripomočki za ustvarjanje vsebin in orodji za prepoznavanje izdelkov umetne inteligence. Eno izmed žgočih področij so tudi fotografije ljudi oziroma obrazov, kjer je umetna inteligenca že zelo prepričljiva. Raziskovalca z Univerze v Hullu sta razvila orodje, ki temelji na astronomskih znanjih in omogoča prepoznavanje umetnih fotografij ljudi. Pogleda jim v oči.

Adejumoke Owolabi in Kevin Pimbblet sta pokazala, da so odsevi v umetno generiranih očeh napačni in nefizikalni. To ni posebej novo dejstvo, saj lahko najbolj očitne primerke opazi vsakdo. A Owolabi in Pimbblet sta razvila algoritem, ki sistematično preveri odseve svetlobe v očeh in prepozna lažne fotografije. To je možno, ker orodja umetne inteligence te podrobnosti še niso usvojila, zato so njihovi izdelki nesmiselni. Predvsem je problematična konsistentnost med očesoma, ki je pri resničnih fotografijah samoumevna.

Pri merjenju oblike...

Slo-Tech - V letošnjem vpisnem postopku na ameriške univerze je vroča beseda tapiserija (tapestry), ki so jo bodoči bruci množično uporabljali v esejih in motivacijskih pismih, piše Forbes. Letošnji vpisni postopek je prvi po množičnem razmahu orodij umetne inteligence, denimo ChatGPT, po katerih so kandidati kar planili. Še zlasti kandidati iz tujine z drugim maternim jezikom, ki torej ni angleščina, so si z njimi pomagali pri loščenju ali kar pisanju besedil.

Ko se je pojavil ChatGPT, so se uredniki, pisci in ostali mojstri pisane besede ustrašili, da bodo med prvimi na seznamu odpisanih. A zgodilo se je nekaj povsem drugega. Pojavilo se je povpraševanje po storitvi 'počlovečenja' besedila. Kot je povedala ena izmed ponudnic te storitve, se cene za popravke v računalniško generiranih esejih, da ti zvenijo bolj človeško, gibljejo od 15 do 150 dolarjev, odvisno od ponudnika, kakovosti in obsega dela.

Na Fiverrju podobne storitve ponuja več posameznikov, ki opažajo ponavljanje besed in...