Slo-Tech - Tehnični direktor za Azure, Mark Russinovich, se je pozabaval z Anthropicovim orodjem Claude in mu dal v pregled 40 let staro kodo v binarni obliki. Leta 1986 je Russinovich napisal orodje Enhancer, ki je na računalnik Apple II prinesla možnost uporabe spremenljivk in BASIC-ovih izrazov kot cilje ukazov GOTO, GOSUB in RESTORE. Osnovni Applesoft BASIC je kot cilj podpiral le število vrstice.

Claude Opus 4.6 je pregledal binarno kodo in v njej takoj odkril nekaj hroščev in ranljivosti. Da je v kodi za Apple II hrošč, je zanimivost, ki na današnji svet ne vpliva. Precej bolj pomembno pa je dejstvo, da lahko Claude razvozla binarno kodo in ranljivosti najde v njej! Na svetu obstaja na milijarde mikrokrmilnikov, ki poganjajo raznovrstno kodo, staro in manj staro, ki se že zdavnaj ne posodablja več, vprašanje pa je, kako natančno je sploh bila pregledana.

Umetna inteligenca je sicer znana, da si včasih izmišljuje ali najde irelevantne ranljivosti. Tudi koda, ki jo piše, pogosto ni...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali, da dobršen del modernega sveta, zlasti finančnega, teče na pol stoletja stari kodi v COBOL-u. Migracija teh sistemov bi bila prava mora, zato se vzdržujejo, krpajo in popravljajo, dokler je to možno, torej dokler ne zmanjka strokovnjakov za COBOL. Ključno vlogo pri tem ima IBM, a se utegne to kmalu spremeniti, napoveduje Anthropic. Njegov Claude namreč že precej dobro razume COBOL.

Ko so včeraj objavili prispevek o Claudovem napredku pri razumevanju COBOL-a, so zatresli celoten IBM. Delnice podjetje so zgrmele za 13 odstotkov, podjetje pa je vredno le še dobrih 200 milijard dolarjev. Vse to le zato, ker Anthropic trdi, da bosta modernizacija in vzdrževanje COBOL-a postala dosegljiva sleherniku. Kar bi strokovnjakom vzelo mesece, torej analiza kode, priprava toka delovanja in iskanje povezljivosti, zmore Claude v enem dnevu.

COBOL (Common Business-Oriented Language) so razvili v 50. letih in je kljub nenavadni sintaksi postal standard za obdelavo poslovnih...

Slo-Tech - Iz Anthropica je prispel novi model umetne inteligence Claude 3.7, ki zmore delovati v dveh načinih. Odzivi so lahko klasični ali pa razmišljujoči (reasoning), s čimer lahko rešuje tudi težje zagonetke. Zaradi tega je hibridni model enostavneje uporabljati, zlasi kadar potrebujemo kombinirane odzive. Uporabnik (ki uporablja API) ima nadzor nad njegovim obnašanjem, na primer kako dolgo razmišlja in koliko računske moči troši. Hkrati model izpisuje (scratchpad), kako razmišlja oziroma rešuje problem. To je koristna informacija tudi za uporabnika, ki lahko vidi, ali bi se model bolje odrezal, če bi imel na voljo več časa, in podobno.

Claude 3.7 je precej boljši pri pisanju kode in razvoju, dobil pa je tudi orodje Claude Code za pisanje kode. Inženirji mu lahko delegirajo različna opravila, ki jih morajo rešiti pri programiranju. Razmišljujoči model je dobil dodatni trening na področjih pisanja kode, uporabe računalnikov, odgovarjanja na pravne dileme in podobne naloge, ki jih lahko...

Anthropic - Pri Anthropicu so predstavili družino velikih jezikovnih modelov Claude 3, s katero neposredno žugajo Geminiju in GPT-4.

Medtem ko se pod soji luči vrši dvoboj med navezo OpenAI-Microsoft in Googlom, ter Meta v bližini nekaj motovili z lamami, si skuša na področju velikih jezikovnih modelov svoj kos pogače odrezati tudi kopica manjših izzivalcev. Med bolj prepoznavnimi je družba Anthropic, ki so jo pred tremi leti ustanovili odpadniki iz OpenAI, ki so Samu Altmanu po povezavi z Microsoftom očitali prehitro komercializacijo. Sami razvijajo modele družine Claude, katere posebnost je vdelava spiska dodatnih zavor in smernic, po katerih naj bi se strojna pamet ravnala, čemur pravijo "constitutional AI". Zanimiva je tudi njihova dolgoročna strategija, po kateri želijo prispeti do algoritmov, ki bi se znali - vsaj na določenem ožjem področju - učiti sami in bi bili lahko osnova močnim pametnim pomočnikom. To se pravi, podobno kot pri OpenAI, le da še kanec bolj ambiciozno.

Medtem ko...

ZDNet - V nedeljo je bil za Linuxovo jedro oddan popravek, ki se je imenoval Huawei Kernel Self Protection (HKSP). Popravek naj bi dodal vrsto varnostnih izboljšav v jedro, presenetilo pa je njegovo poimenovanje. Velika podjetja (Google, Microsoft, Amazon ipd.) neredko prispevajo popravke za Linuxovo jedro, saj ga sama veliko uporabljajo. Huaweijev popravek je bil zato deležen posebne pozornosti, ker je kazal, da se je za to prakso odločil tudi Huawei. Strokovnjaki iz Grsecurity, kjer se tudi ukvarjajo z istim poslom, so zato pod drobnogled vzeli novi popravek. Ugotovili so, da v njem mrgoli hroščev in ranljivosti, ki jih je zlahka mogoče uporabiti za napad.

Ni si težko predstavljati, da je to sprožilo ogromno polemik. Ali je želel Huawei v Linuxovo jedro vriniti ranljivosti? To bi bilo precej neumno, saj se koda pred vključitvijo temeljito preveri. Položaj se je zapletel, ko je Huawei v ponedeljek javno sporočil, da s popravkom nimajo nič. Poslal naj bi ga eden izmed zaposlenih na lastno...

Slo-Tech - Od zadnje programske nadgradnje računalnikov iz družine Apple II je minilo že dobrih 23 let in seveda nihče ni resno pričakoval, da bomo za že zdavnaj upokojeno linijo sistemov videli še kakršnekoli posodobitve. Pa bi se zmotili. John Brooks je ljubiteljsko pripravil novo verzijo ProDOS 2.4, ki teče na vseh Applih II, tudi prvih [] in []+. Spomnimo, prvi Apple II je na trg prispel leta 1977, serijo pa so upokojili leta 1993. ProDOS je eden izmed alternativnih sistemov za Apple II, ki je z nami od leta 1983.

V praksi bo novo verzijo operacijskega sistema ProDOS lahko preizkusil le malokdo, saj Applov II ni prav veliko. Kdor bi se rad le malo pozabaval, ga lahko zažene v spletnem emulatorju. V ProDOS-u 2.4 najdemo Bitsy Bye...