Slo-Tech - Odkar je Anthropicu na internet ušel znaten del Claudove izvorne kode, se na internetu vrstijo njene analize ter odkrivanje zanimivih in uporabnih podrobnosti. Med drugim Claude izrecno spremlja, ali uporabniki kolnejo oziroma kako drugače izražajo frustracijo. Ni povsem jasno, zakaj to počne.

V kodi so odkrili regularne izraze (regex), ki iščejo sočne izraze (npr. WTF, dammit, OMG, awful in podobno). Razlogov za to početje bi lahko bilo več, izpostaviti pa velja dva. Na tak način lahko Anthropic zelo učinkovito spremlja, ali so novi modeli in nadgradnje učinkoviti ali ne, ali spravljajo uporabnike v obup in ob živce ali ne.

Po drugi strani pa se lahko model začne odzivati drugače, na primer bolj empatično in pomirjujoče, če pri uporabniku zazna frustracije. Anthropic ni pojasnil, katera teorija drži - lahko jih drži tudi več - vemo pa, da ta funkcionalnost v kodi obstaja.

Regex seveda ni nič novega, temveč več desetletij stara tehnologija. Umetna inteligenca bi frustracije in...

Slo-Tech - Danes dopoldne se je Anthropicu primerila površnost, ki ga bo v najboljšem primeru stala zgolj nekaj ugleda, v najslabšem primeru pa bo tekmecem omogočila, da ga dohitijo. Na uradnem repozitoriju npm (@anthropic-ai/claude-code) so objavili skoraj 60 megabajtov veliko datoteko z izvorno kodo v JavaScriptu (.map). V nekaj urah si jo je ogledalo na tisoče razvijalcev.

V datoteki je približno pol milijona vrstic kode. V njej se skriva precej uporabnih informacij, javnosti pa najbolj koristi vpogled v reševanje problema entropije, ki se med pogovorom kopiči. Agentje umetne inteligence sčasoma začno halucinirati ali se preprosto zmedejo, če pogovori trajajo predolgo. Anthropic je to težavo rešil zelo pretkano s tronivojsko pomnilniško arhitekturo, ki ne shranjujejo več slepo vsega, kar se zgodi med pogovorom.

Prav tako je v kodi več omemb tehnologije KAIROS, ki Claudu omogoča neprekinjeno delovanje v ozadju. V arhivu se skriva tudi več informacij o prihajajočih izdelkih, pa tudi...

Slo-Tech - Tehnični direktor za Azure, Mark Russinovich, se je pozabaval z Anthropicovim orodjem Claude in mu dal v pregled 40 let staro kodo v binarni obliki. Leta 1986 je Russinovich napisal orodje Enhancer, ki je na računalnik Apple II prinesla možnost uporabe spremenljivk in BASIC-ovih izrazov kot cilje ukazov GOTO, GOSUB in RESTORE. Osnovni Applesoft BASIC je kot cilj podpiral le število vrstice.

Claude Opus 4.6 je pregledal binarno kodo in v njej takoj odkril nekaj hroščev in ranljivosti. Da je v kodi za Apple II hrošč, je zanimivost, ki na današnji svet ne vpliva. Precej bolj pomembno pa je dejstvo, da lahko Claude razvozla binarno kodo in ranljivosti najde v njej! Na svetu obstaja na milijarde mikrokrmilnikov, ki poganjajo raznovrstno kodo, staro in manj staro, ki se že zdavnaj ne posodablja več, vprašanje pa je, kako natančno je sploh bila pregledana.

Umetna inteligenca je sicer znana, da si včasih izmišljuje ali najde irelevantne ranljivosti. Tudi koda, ki jo piše, pogosto ni...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali, da dobršen del modernega sveta, zlasti finančnega, teče na pol stoletja stari kodi v COBOL-u. Migracija teh sistemov bi bila prava mora, zato se vzdržujejo, krpajo in popravljajo, dokler je to možno, torej dokler ne zmanjka strokovnjakov za COBOL. Ključno vlogo pri tem ima IBM, a se utegne to kmalu spremeniti, napoveduje Anthropic. Njegov Claude namreč že precej dobro razume COBOL.

Ko so včeraj objavili prispevek o Claudovem napredku pri razumevanju COBOL-a, so zatresli celoten IBM. Delnice podjetje so zgrmele za 13 odstotkov, podjetje pa je vredno le še dobrih 200 milijard dolarjev. Vse to le zato, ker Anthropic trdi, da bosta modernizacija in vzdrževanje COBOL-a postala dosegljiva sleherniku. Kar bi strokovnjakom vzelo mesece, torej analiza kode, priprava toka delovanja in iskanje povezljivosti, zmore Claude v enem dnevu.

COBOL (Common Business-Oriented Language) so razvili v 50. letih in je kljub nenavadni sintaksi postal standard za obdelavo poslovnih...

Slo-Tech - Pred mnogo leti smo programskemu jeziku COBOL čestitali ob častitljivi petdesetletnici in pogumno napovedali, da bo še dolgo vrsto let nudil izjemno varna delovna mesta, ker je skoraj neuničljivo zasidran v številne poslovne sisteme. COBOL je danes star 66 let in še vedno poganja osupljivo množico sistemov, od bank do drugih podjetij, programerji zanj pa so med najredkejšimi in najbolj iskanimi. Migracije s COBOL-a so kljub številnim poizkusom zapletene.

Novi ameriški oddelek za vladno učinkovitost (DOGE), v katerem niti vleče Elon Musk, je prepričan, da lahko COBOL odpišejo v nekaj mesecih. Sestavil je ekipo, ki jo vodi Muskov dolgoletni sodelavec v SpaceX Steve Davis, ki bo v ameriški upravi za socialno varnost (SSA) zamenjala računalniški sistem iz COBOL-a v Javo. Gre za ogromno službo, ki Američanom dodeljuje številke socialnega zavarovanja ter upravlja številne oblike pomoči, od denarne pomoči do zdravstvenega zavarovanja za revnejše. Več kot 65 milijonov ljudi je vsak mesec...

Slo-Tech - Po 20 letih je odprtokodni prevajalnik iz COBOL-a prek C-ja v izvršljive datoteke nared. Čeprav smo med razvojem ugledali že številne verzije GnuCOBOL-a, si je Fabrice Le Fessant šele sedaj drznil razglasiti GnuCOBOL za industrijsko zrel kos programske opreme, ki lahko konkurira komercialnim izdelkom.

Programski jezik COBOL (Common Business-Oriented Language) ima že častitljivo starost, saj so ga prvikrat predstavili leta 1959. Kot visokonivojski jezik je bil napisan z mislijo na prenosljivost med platformami - to velja še danes - in je vmes postal ne le de facto, temveč tudi de iure standard. Razvoj je svoj čas financiralo ameriško obrambno ministrstvo, danes pa COBOL poznamo zlasti kot jezik, ki še vedno teče v številnih finančnih ustanovah. Njegova razširjenost se v zadnjih letih celo povečuje - vsakokrat ko obiščemo bankomat, se nekje v ozadju izvede tudi koda v COBOL-u.

COBOL danes podpirajo IBM, Micro Focus in Fujitsu. GnuCOBOL je brezplačna odprtokodna implementacija, kar...

Slo-Tech - Teden dni po javnem pozivu guvernerja v New Jerseyju, da primanjkuje programerjev za COBOL, sta IBM in Fundacija Linux v okviru projekta Open Mainframe začela mobilizacijo programerjev za COBOL. Zagnali so tri iniciative: forum za programerje v COBOL-u, kjer se povezujejo delodajalci in delojemalci, tehnični forum za strokovnjake in odprtokodni osnovni in obnovitveni tečaj COBOL-a. Trenutno je na voljo koda na Githubu, maja pa v sodeovanju s Coursero pridejo še videoposnetki.

IEEE že poroča, da so se programerji, tako upokojeni kot mladi, že množično odzvali pozivu. Težav namreč nimajo le v New Jerseyju, kjer so se oglasili prvi, temveč v številnih drugih zveznih državah. Florida, Connecticut in druge države še vedno večino zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost obdelajo v COBOL-u. Po podatkih iz leta 2016 programska oprema v COBOL-u obdela 95 odstotkov vseh transakcij na bankomatih, 80 odstotkov transakcij v živo in poganja 43 odstotkov bančnih sistemov.

Slo-Tech - Guvernerji se običajno ne ukvarjajo s programskimi jeziki, a je v New Jerseyju tamkajšnji guverner poskrbel za presenečenje, ko je na tiskovni konferenci omenil, da v krizi zaradi koronavirusa potrebujejo zdravstvene delavce in programerje kobalta. Vsem je hitro postalo jasno, da misli na programski jezik COBOL (guverner Phil Murphy je sicer nekoč delal v Goldman Sachsu, a očitno za COBOL še ni slišal). Kako se je to lahko zgodilo, da tako nujno potrebujemo programje za obskuren jezik? Predvsem zato, ker ni tako zelo obskuren, kot se zdi.

Programski jezik COBOL je resda star že več kot 60 let, a je še vedno marsikod v uporabi. Številni bančni sistemi in drugi podobni veliki sistemi so bili pred desetletji napisani v COBOL-u in so takšni tudi ostali. Sistem za nadomestila nezaposlenim v New Jerseyju je eden takšnih sistemov, ki so zaradi množičnih odpuščanj spričo širjenja koronavirusa in ustavitve gospodarstva zelo obremenjeni. Število vlog je naraslo za 15-krat. To terja vzdrževanje, a strokovnjakov primanjkuje.

COBOL pa danes ni več priljubljen jezik za učenje, zato je strokovnjakov čedalje manj, večina pa je že upokojenih. Zadnji veliki povratek so izvedli konec 90. let, ko je bilo treba te sisteme pripraviti na...

Slo-Tech - Redko pridejo programski jeziki v novice, še redkeje med novice za splošno javnost. Še redkeje pa pride na prve strani jezik iz 60. let, ki ga danes ne učijo več na skoraj nobeni univerzi. Gre seveda za COBOL, ki še danes poganja ogromno bančnih sistemov po vsem svetu. Ti sistemi so z leti doživeli nadgradnje, a jedro je ostalo, tako da še vedno tečejo na COBOL-u. Sedaj pa je začelo zmanjkovati programerjev, ki ga razumejo.

Za vsakdanjo rabo so COBOL zamenjali modernejši jeziki, kot so Java, C ali Python (ki sedaj že niti niso več novi), v bankah pa je COBOL ostal. Poleg prednosti, med katerimi sta najpomembnejši zanesljivost in pravilno zaokroževanje centov (pri običajnem...